Vlada je na včerajšnji 32. redni seji s sklepom ustanovila nov javni zavod z novim imenom – Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Po njenem združitev obeh muzejev »zagotavlja transparentno in kakovostnejše strokovno delo v korist ohranjanja in valorizacije nacionalne dediščine, njene izobraževalne vloge in ohranjanja kolektivnega zgodovinskega spomina«, pa tudi zmanjšanje stroškov poslovanja in izboljšanje organizacije dela.

Val ogorčenja

Odločitev za ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je v delu javnosti sprožila val ogorčenja. Nekdanji poslanec Demosa Anton Tomažič se je na Twitterju odzval: »Po ministrstvu za solidarno prihodnost še ena neumnost: Muzej novejše IN SODOBNE zgodovine Slovenije?!?« Igor Omerza pa: »Golob-Fajon-Mesec-Bratušek-Šarčeva vlada je ukinila MSO. Logično, če je nagradila protiosamosvojitelja Janeza Zemljariča, mora iti po tej poti naprej. Nadaljuje državljanski razdor in, še huje, podiranje temeljev slovenske države. Kaj lahko še pričakujemo?«

Preslišani protiargumenti

Vlada oziroma ministrica Vrečkova je torej pri odločitvi za ukinitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve preslišala vrsto argumentov o nesmiselnosti takšne poteze, ki so jih društva, stranke in posamezniki, tudi ključni osamosvojitelji in zgodovinarji, nizali v zadnjih skoraj treh mesecih, vse od ministričine napovedi, da so MSO šteti dnevi in da je pripojitev k Muzeju novejše zgodovine Slovenije zgolj še vprašanje časa.

Posvečanje nosilcem osamosvojitve

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so tako že pred časom v uradni izjavi zapisali, da je MSO kulturni projekt, ustanovljen z namenom, da se po kriterijih muzejske stroke po 30 letih posveti slovenski osamosvojitvi kot enkratnemu dejstvu slovenske zgodovine brez primere. »V jedro njegovega poslanstva sodi, da se posveča tudi nosilcem osamosvojitve. Osvetlitev lika dr. Jožeta Pučnika ni 'prilaščanje zaslug', temveč nujno kulturno dejanje do človeka, ki po moči svoje vloge in svojih dejanj zasluži jasen in javen spomenik.«

Posvet o ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve. FOTO: Ivo Žajdela

Izraz brezprizivne in nedialoške volje

Zato je VSO kot domoljubna in veteranska organizacija najodločneje protestirala proti ukinitvi MSO, ki je dobro leto dni deloval skladno s svojim poslanstvom: »Ne potrebujemo političnih zased, marveč sistemsko zagotovljene pogoje za njegovo delovanje. Osamosvojitev, ki jo je plebiscitarno podprl slovenski narod decembra 1990, zasluži v strukturi slovenskih muzejev dostojno mesto in samostojen muzejski naslov«. VSO je v nameri ministrice videl »izraz brezprizivne in nedialoške volje, ki kulturni projekt MSO na silo potiska v območje ideološkega obravnavanja, kar bo dodatno polariziralo slovensko javnost.«

Etiketa ideološkega projekta

Predsednik VSO in prve slovenske vlade Lojze Peterle je izpostavil, da ministričina navzven nedolžno razložena namera o združitvi dveh muzejev v nov zavod ni samo eden od izrazov alergije na zadnjo Janševo vlado ali podaljšek kakšnih osebnih interesov, temveč razodeva bolj vprašljivo ozadje: »Namera izraža temeljni odnos dela slovenske politike do osamosvojitve. Namesto velikodušne podpore in novih idej za muzejski prikaz osamosvojitve je MSO doživel etiketo ideološkega projekta, zazrti v čas 2. svetovne vojne in revolucije pa dajejo zmerljivko o zaslugarjih.«

»Ne poznam države ...«

Prejšnji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je izpostavil temeljni konflikt: »Eni vidijo vrednotno središče v letih 1941–1945, ko je bil narod razdvojen, kar se je potem vzdrževalo do leta 1990; drugi ga vidimo v letu 1990, ko je bil narod enoten in mu je uspelo narediti novo državo.« Prejšnji premier Janez Janša pa je dodal: »Ne poznam države, v kateri bi se ukinjal muzej, ki obeležuje spomin na njen nastanek. Upam, da se tudi Slovenija ne bo vpisala na ta seznam.«

Šolstvo o osamosvojitvi ne nauči ničesar

In zgodovinarji? Dr. Stane Granda je na posvetu o ukinjanju MSO dejal, da obstaja daljša gonja zoper osamosvojitev, tudi s poskusom ukinitve Študijskega centra za narodno spravo: »Težava je tudi šolstvo, ki o osamosvojitvi ne nauči ničesar.« Dr. Igor Grdina pa je poudaril, da so na podoben način fašisti na Primorskem uničevali slovenstvo z ukinjanjem slovenskih inštitucij: »Če gremo po ključu, zakaj sta potrebna dva muzeja osamosvojitve, se vprašajmo tudi, zakaj sta potem dva muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in Celju.«

Nadaljevanje spominske in kulturne vojne

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman pa je v pismu, naslovljenem na predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ocenil, da gre pri ukinitvi MSO »za nadaljevanje spominske in kulturne vojne, v kateri titofilni, filokomunistični tabor zagovarja tezo, da je osamosvojitev Slovenije enostaven prehod iz propadlega režima v novega, nasproti temu pa stoji trditev, da je Republika Slovenija temeljito različna od Socialistične republike Slovenije.«

Častno, domoljubno in državotvorno dejanje

Po mnenju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa spomin na osamosvojitev in njene vrednote ni ideološki projekt, temveč nepogrešljiva sestavina sodobne slovenske identitete, ki jo je treba prenašati na mlajše rodove, MSO pa bi moral biti njen izpostavljeni ohranjevalec in utrjevalec. Njegova ustanovitev je bila, kot je zapisano v javni izjavi, častno, domoljubno in državotvorno dejanje ob 30. obletnici razglasitve slovenske samostojnosti in neodvisnosti.

Napoved interpelacije

Kmalu potem, ko je ministrica dr. Asta Vrečko oktobra lani napovedala združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, so možnost interpelacije zoper njo nakazali v NSi. Poslanec mag. Janez Žakelj je ob tem dejal: »Osamosvojitev Slovenije je zgodovinsko dejstvo, zaradi katerega danes živimo v lastni državi, in zaznamuje obdobje, ko smo zmogli stopiti skupaj in biti enotni, na kar je vredno ohranjati spomin in prenašati naprej na mlajše rodove.«

Predvidoma prihodnji teden

Tedaj je Žakelj ministrici očital, da z ukinjanjem MSO v narod vnaša nove delitve, in napovedal interpelacijo zoper njo v primeru, da ne odstopi od namere po ukinitvi muzeja: »Ker gre za ključno in središčno vrednoto našega naroda, smo prepričani, da bodo interpelacijo podprle tudi koalicijske stranke z izjemo Levice.« Zdaj je možnost interpelacije, ki jo lahko vloži vsaj 10 poslancev, ponovno na mizi, poslanci NSi bodo o njej predvidoma odločali prihodnji teden na seji poslanske skupine.