V zadnjem času so Slovenijo pretresali komentarji o koruptivnosti naših elit. Kdaj govorimo o sistemski korupciji, zakaj se je zažrla v pore slovenske družbe in kakšna je vloga Cerkve, se v zadnji številki Družine sprašuje Bogomir Štefanič.

Razprava o visoki koruptivnosti slovenskih političnih in gospodarskih elit oziroma kar družbe v ce¬loti je v zadnjem času že ponarode¬la, nov pospešek pa ji je nedavno da¬la mednarodna raziskava podjetja¬ Ernst&Young, v kateri je kar 96 odstotkov slovenskih anketirancev menilo, da je podkupovanje v Sloveniji običajna praksa. Tudi če pustimo ob strani metodološke pomisleke, povezane s to raziskavo (v njej je sodelovalo 3500 anketirancev iz poslovnih krogov iz 36 držav, med njimi tudi sto slovenskih, ki naj bi prihajali predvsem iz vrst srednjega upravljavskega sloja), ostaja ob njej grenak priokus, da se je korupcija očitno tako zažrla v nacionalno tkivo, da je bolj kot drugje postala del vsakdanjika.

Seveda se takoj postavi vprašanje, ali se posamezniki res pogosto srečujemo s kakšno izmed njenih pojavnih oblik. Če si za trenutek dovolimo se¬stop na osebno raven, mora pisec teh vrstic iskreno priznati, da se je s »klasično« korupcijo srečal le enkrat, in sicer še za časa prejšnje države na Kosovu, kamor je leta 1987 prijatelja¬ pospremil po novega »jugota«. Ker lokalni »diler« avtomobilov pod mi¬zo ni dobil dodatne kuverte, že plačanega avta ni hotel izročiti …

Ujetniki sistemske korupcije

Takšna »cestna« korupcija, ki smo jo vedno slabšalno razumeli kot balkanski način poslovanja, od katerega smo se menda poslovili z osamosvojitvijo, je najbrž danes v Sloveniji res razmeroma redek pojav, zato pa je toliko več govora o t. i. sistemski korupciji. O njej morda najglasneje govori sociolog in sodelavec Komisije za preprečevanje korupcije dr. Urban Vehovar. Nedavno je za spletni portal nacionalne RTV hiše med drugim dejal: »Doživeli smo nekaj obsodb dejanj, ki se nanašajo na korupcijo, denimo v gradbeništvu. Nikakor pa se nismo dotaknili ključnih mehanizmov, ki ohranjajo pri življenju omrežja organiziranega gospodarskega kriminala, niti nismo vzpostavili učinkovitih mehanizmov nadzora naših elit. Zato se v Sloveniji dandanes soočamo s sistemsko korupcijo: izjemno tesna prepletenost političnih, gospodarskih in finančnih krogov nam preprečuje, da bi lahko nadzirali tiste posameznike, ki se okoriščajo na račun celotne skupnosti.«

Ali se je Slovenija zaradi prepletenosti političnih in gospodarskih elit, ki jo omogoča predvsem visok delež državnega lastništva v bančništvu in gospodarstvu, pomanjkljivega si¬stema javnega naročanja, nemoči¬ pravosodja, ki se kaže v izredno red¬kih pravnomočnih obsodbah za korupcijska ravnanja, in še kakšnega dejavnika res znašla med najbolj koruptivnimi evropskimi družbami? Kako to, da na ta očitno stopnjujoč po¬jav nismo bili dovolj pozorni ves čas slovenske poosamosvojitvene tranzicije? Ali je pri tem zatajila tudi Cerkev?

Celoten prispevek Bogomirja Štefaniča:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/D4218CEB39A73482C1257B7300465F49?OpenDocument


Foto: arhiv Družine / A. P.