Nagrade Prešernovega sklada prejmejo pesnica in pisateljica Anja Štefan, igralka Jette Ostan Verjup, skladatelj Damijan Močnik, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, slikar Dušan Kirbiš in avtorica animiranih filmov Špela Čadež, so sporočili z Ministrstva za kulturo.

Iz utemeljitve za dr. Kajetana Gantarja

Kot je zapisano v utemeljitvi, se akademik Kajetan Gantar, eden ključnih slovenskih intelektualcev svoje generacije, v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom. »Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine,« piše v utemeljitvi.

Dr. Kajetan Gantar. FOTO: Tatjana Splichal

Neprecenljiv je njegov prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije. Za antologijo in prevod Rimske lirike je leta 1969 prejel Sovretovo nagrado, za prevod dveh Plavtovih komedij pa tri leta pozneje nagrado Prešernovega sklada. Napisal je obširne spremne študije k večini svojih prevodov in nekaterim starejšim prevodom Antona Sovreta, »ki jih je z diskretnimi, a učinkovitimi posegi približal sodobnemu bralcu in so po njegovi zaslugi še vedno berljivi,« je dodano v obrazložitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo za Gantarjev »prispevek k slovenski kulturi«.

Modernost pride še toliko bolj do izraza v Gantarjevih lastnih prevodih. »Antika, kot jo spoznavamo skozi te poslovenitve, ni prevlečena s patino, nima enotne govorice, vedno enakega glasu, temveč nam govori v različnih slogih, bobneče ali potihem, od daleč ali zelo od blizu, s filozofsko preciznostjo ali z realistično neposrednostjo,« še piše v utemeljitvi: »Skozi Gantarjeve prevode se nam antična književnost ne kaže kot zgodovinska kurioziteta, niti ne kot zakopani temelj naše kulture, temveč kot nekaj svežega in navdihujočega. Prevajalčev prožni duh nam je ustvaril klasično tradicijo, ki bo dolgo ohranila živost.«

Iz utemeljitve za dr. Mirka Cudermana

Mirko Cuderman pa je s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko (zborovsko) glasbo zadnjih desetletij. Zbor Consortium musicum, ki ga je ustanovil leta 1968, se je oblikoval v enega najvidnejših pevskih ansamblov pri nas. Domala edini pri nas se je posvečal tudi izvedbam večjih najzahtevnejših vokalno-inštrumentalnih del ter sodeloval z mnogimi priznanimi dirigenti in orkestri. Zbirka 23 plošč »Musica sacra Slovenica« je prva celovita predstavitev slovenske cerkvene glasbe in je v času, nenaklonjenemu tovrstnim projektom, pomenila nespregledljiv umetniški in kulturni dosežek, je navedeno v utemeljitvi.

»Leta 1984 je dr. Cuderman prevzel vodenje Komornega zbora RTV, ki je pod njegovim vodstvom dosegel novo kakovostno raven in pomembno razširil repertoar s sistematičnim snemanjem slovenskih zborovskih skladb. Dr. Cuderman je bil leta 1991 glavni pobudnik za ustanovitev Slovenskega komornega zbora, našega edinega tovrstnega sestava. Zbor je umetniško vodil in bil njegov programski direktor vse do upokojitve leta 2009,« je v obrazložitvi med drugim zapisal dr. Matjaž Barbo.

Dr. Mirko Cuderman. FOTO: osebni arhiv

Posebnega pomena je bil projekt snemanja slovenske zborovske ustvarjalnosti, predstavljen v dveh monumentalnih antologijah, med Cudermanovimi poustvarjalnimi uspehi pa ne gre spregledati niti uspešnega vodstva Slovenskega okteta. »Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo premišljen poustvarjalni pristop, estetsko izčiščena interpretacija, skrbna izvedba, muzikalna občutljivost, muzikološka kritična presoja virov, poglobljeno poznavanje repertoarja in gigantska energija. S tem je dr. Cuderman slovensko zborovsko poustvarjanje, slovensko glasbo in kulturo nasploh dvignil na primerljivo mednarodno raven in jo neizbrisno zaznamovati,« je še zapisano v utemeljitvi.

Avtorstvo proslave v rokah režiserke Katje Pegan

Kot so še sporočili z Ministrstva za kulturo, bo proslava in svečana podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada za leto 2022 na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja 2022. Avtorstvo proslave in svečane podelitve bo po odločitvi Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki ga vodi predsednik dr. Jožef Muhovič, v rokah režiserke Katje Pegan.

Prešernovo nagrado sicer podelijo ustvarjalki ali ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico, nagrado Prešernovega sklada pa ustvarjalki ali ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.