S Prešernovo lavreatko smo v Družini objavili daljši intervju o njenem življenju in ustvarjanju lani pozno spomladi, potem ko sta skupaj z možem Primožem Krtom Slovencem s petjem obogatila »koronske« praznične maše, ki jih je za veliko noč 2021 prenašala Televizija Slovenija iz mariborske stolnice; v času, ko je bilo zborovsko petje zaradi epidemije okrnjeno, pa sta z glasbo polepšala tudi slavje škofovskega posvečenja Maksimilijana Matjaža v Gornjem gradu. Tokrat smo se z nagrajenko Prešernovega sklada pogovarjali le nekaj dni pred podelitvijo nagrade na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu. Celoten intervju v tiskani Družini.

Spomladi bo Andreja Zakonjšek Krt spet nastopila v vlogi Michaele v operi Carmen na odru matičnega gledališča SNG Opera Maribor. FOTO: SNG Maribor

V intervjuju, ki sva ga naredili lani spomladi, ste dejali, da vas spodbuja Smrkoljeva nagrada, podelil vam jo je glasbeni ceh. Zdaj prejemate nagrado Prešernovega sklada, torej državno. Bo odgovornost še večja?

Nagrade hvaležno dojemam kot priznanje za vse dosežke, ki zajemajo tako operne kot operetne vloge, razne koncerte in snemanja. Vsa leta čutim veliko odgovornost in spoštovanje do svojega dela in do publike; odrekanja sprejemam kot del svojega poklica, ki je mnogo več kot le poklic. Nekaj najlepšega in najpomembnejšega v poslanstvu umetnika je, da prebuja in posreduje lepoto, po kateri hrepeni vsak človek. Hvaležna sem za to danost. Ta nagrada ima z vsem, kar je, zame še poseben pomen.

Prešernove lavreate sta dan po kulturnem prazniku sprejela predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in minister za kulturo Vasko Simoniti. FOTO: Urad predsednika države

Prejemate jo predvsem za dve vlogi, ki ste ju naredili v zadnjih dveh letih: vlogo Verdijeve Amelie in Marguerite v Faustu. Kakšno mesto imata vlogi za vas osebno v vašem opusu?

Večina vlog, ki sem jih na svoji pevski poti poustvarila, mi je segla globoko v srce, saj so mi bile ves čas zaupane lepe, velike vloge, ustrezne moji trenutni pevski zrelosti. Ti dve vlogi sodita med največje, seveda pa bosta imeli v mojem srcu vedno posebno mesto. Že pred leti sem se z velikim veseljem lotila študija Margarete, potem pa sem morala ob začetku režijskih vaj zaradi nosečnosti odstopiti od projekta. Zelo sem se razveselila, ko se je Faust znova znašel na repertoarju SNG Maribor, saj sem že od prvega srečanja z vlogo vedela, da mi Margareta izredno lepo leži, kakor tudi francoska glasba nasploh – pa naj gre za operni svet ali svet samospeva. V operi Simon Boccanegra pa prvotno nisem bila v zasedbi, čeprav sem si vloge Amelie želela. Nekaj časa sem jo doma vseeno študirala, a ob zavedanju, da vloge ne bom mogla izvesti, mi je postalo pri srcu težko, zato sem z učenjem prenehala. Nato se je zgodila »višja sila« in vlogo je bilo treba naštudirati v izjemno kratkem času, v štirih dneh, in vskočiti v predstave. Zahvaljujoč sposobnosti hitrega učenja in podedovanim sposobnostim po pokojnem očetu, ki je imel fotografski spomin, mi je iz praktično nemogočega uspelo narediti mogoče. Čutila sem močno Božjo oporo in pomoč.

S slovenskimi ljudskimi pesmimi je Andreja Zakonjšek Krt skupaj z možem Primožem in sinom Vidom polepšala predstavitev knjige Iz Besede celjskega škofa Maksimilijana Matjaža v celjskem lapidariju v organizaciji založbe Družina in Knjižnice Celje. FOTO: Jože Potrpin

V utemeljitvi nagrade je omenjen tudi abonmajski (korona) koncert, ki sta ga s harfistko Urško Križnik Zupan izvedli v prazni dvorani Slovenske filharmonije, kmalu pa bo posnetek izšel tudi na zgoščenki. Kako je bilo nastopati v prazni dvorani? In po kakšnem ključu sta iz zakladnice samospevov izbrali program slovenskih in francoskih samospevov?

Čas pandemije nas je vse zaznamoval in postavil pred mnoge izzive, od nas zahteva veliko sposobnosti prilagajanja, hkrati pa nam omogoča, da gremo vase in najdemo rezerve v sebi, ki se jih prej morda nismo zavedali. V teh dneh mineva natanko eno leto od tega koncerta v Slovenski filharmoniji. Pogled z odra v prazno dvorano je bil seveda nenavaden. Kljub posebnim pogojem in specifičnim razmeram pa je bil ta koncert nekaj najlepšega v zadnjih letih mojega delovanja. Med drugim tudi zato, ker sem se lahko v miru poglobila v študij samospevov, ki so me ponesli v svet čudovite poezije in glasbe, kjer vsakdanje skrbi in strahovi izgubijo svojo moč. Iz zakladnice samospevov sva izbrali, poleg francoskih (Debussy, Faure) in slovenskih (B. Ipavec in noviteta Katarine Pustinek Rakar), tudi dela nemških skladateljev (Schumann, R. Strauss). Pri izbiri programa je bila odločilna zmožnost priredbe za harfo in ustreznost mojemu glasu. Z Urško se veseliva skorajšnjega izida zgoščenke.

Andreja Zakonjšek Krt. FOTO: SNG Maribor

Kje je Andreja Zakonjšek Krt bolj »domača«: na opernem ali koncertnem odru? Kako se spominja časov, ko je ustvarjala skupaj z letošnjim velikim Prešernovim nagrajencem Mirkom Cudermanom? In kaj prvakinjo mariborske opere čaka v prihodnjih mesecih? Med drugim bo po desetletjih spet nastopila v operi Carmen v vlogi Michaele – kakšen draž je ponavljati vlogo po več letih? O tem v novi tiskani Družini.