Postavitev spomenika Francetu Prešernu v Zagrebu ima simbolno vrednost za slovensko kulturo, pomembna pa je tudi za utrjevanje prijateljskih odnosov med državama na vseh ravneh ter za Slovence, ki žive na Hrvaškem, so ob današnjem dogodku zapisali v uradu predsednika Pahorja.

Predsednika se strinjata, da sta Slovenija in Hrvaška z današnjim dogodkom še utrdili prijateljske odnose. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Prvi spomenik Slovenca v Zagrebu

Spomenik Francetu Prešernu je v Zagrebu prvi spomenik, ki je posvečen Slovencu. Pobudo zanj je leta 2016 dalo slovensko veleposlaništvo, takoj pa jo je podprlo tudi mesto Zagreb. Postavitev spomenika je finančno omogočila tudi slovenska vlada.

V tem času delitev in razhajanj je to čudovita gesta dobrososedstva in slavljenja tega, da imamo različne tradicije, različne kulture in vendar lahko, in znamo živeti pod skupno streho, v skupnem domu in gojiti vse tiste vrednote, ki so pomembne za sožitje strpnost in napredek vseh nas. (Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije)

Prešernov spomenik v parku Bundek

Prešernov spomenik stoji v aleji pesnikov v zagrebškem mestnem parku Bundek. Izdelal ga je slovenski kipar mag. Metod Frlic, predstojnik kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Na podstavku je poleg napisa "FRANCE PREŠEREN, 1800-1849", Slovenija, vklesana 7. kitica Zdravljice - slovenska himna v slovenskem in hrvaškem jeziku.

Prešernov spomenik je izdelal slovenski kipar mag. Metod Frlic. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Boljše sosede od Slovenije nimamo. Srečen bi bil, če bi imela Hrvaška z vsemi sosedami take odnose, kot jih ima s Slovenijo. (Zoran Milanović, predsednik Republike Hrvaške)

Zbrani na odprtju spomenika Ljudevitu Gaju v Ljubljani. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Gajico prevzeli tudi Slovenci

Spomenik Ljudevitu Gaju v Ljubljani od oktobra lani stoji v Severnem mestnem parku v Ljubljani. Zaradi pandemije doslej ni bilo priložnosti za njegovo slovesno odkritje. Ljudevit Gaj je bil hrvaški jezikoslovec, politik, novinar, pesnik, pisatelj, vodja ilirskega gibanja, predvsem pa avtor pisave gajica, ki smo jo prevzeli tudi na Slovenskem.