Prešeren v stripu
Prešeren v stripu
V Gorenjskem muzeju so izdali Strip o Prešernu izpod peresa muzejske pedagoginje Magde Zore in čopiča akademskega slikarja Jožeta Trobca.
V Gorenjskem muzeju so tik pred današnjim praznikom izdali Strip o Prešernu, ki sta ga ustvarila muzejska pedagoginja Magda Zore in akademski slikar Jože Trobec. Zoretova je prispevala besedilo stripa, Jože Trobec pa je poskrbel za sličice. Kot sta pojasnila v sporočilu za javnost, je bil izziv izjemno velik.
Po besedah Zoretove je strip sproščen, poljuden žanr. Kot je pojasnila, je sprva imela nekaj težav, saj jo je obdajalo »prehudo strahospoštovanje, ki ji je nekako zavezalo jezik, preden je položila prve besede v usta našega pesnika«. Kljub temu ji je uspelo, da se je sprostila in je beseda stekla sama od sebe.
Strip o Prešernu naj bi imel tudi didaktično poslanstvo. Zoretova je mnogo let vodila skupine učencev po Prešernovem spominskem muzeju in takrat se ji je zdelo, da o njem ve vse, vendar je ob soočenju s stripovskim projektom ugotovila, da ni tako. Spet je vzela v roke Slodnjakov roman Neiztrohnjeno srce, Mušičeve zbrane spomine sodobnikov in drugo literaturo, ogledala pa si je tudi televizijsko nadaljevanko o Prešernu.
V stripu je seveda risba vsaj toliko pomembna kot besedilo in za skupno okoli 420 sličic na 52 straneh je bilo potrebnih veliko pogovorov z akademskim slikarjem Jožetom Trobcem, je slikovito pojasnila Zoretova:
»Prva stran, rojstna hiša. Joj, te značilne stopnice je hiša dobila šele po požaru več kot pol stoletja po pesnikovem rojstvu! Kakšen vhod pa je bil leta 1800? Pa streha? Do požara je bila slamnata, Jože pa je narisal današnjo! No, ker je bila Vrba tretjega decembra verjetno zasnežena, sva to težavo enostavno rešila. Kakšen plašč je nosil oče Šimen? Jože mu je sprva narisal hlače do tal, ki so jih nosili šele dobri dve desetletji kasneje, pa še to samo meščanski gospodje! Ne, Mina doma rute ni imela zavezane spredaj, tako je bilo samo, ko je šla od doma. Popravek: ruto narisati zavezano zadaj. S kakšnim vozem so malega Franceta peljali na Kopanj k stricu?«
Strip o Prešernu je na voljo v Prešernovi hiši.
Po besedah Zoretove je strip sproščen, poljuden žanr. Kot je pojasnila, je sprva imela nekaj težav, saj jo je obdajalo »prehudo strahospoštovanje, ki ji je nekako zavezalo jezik, preden je položila prve besede v usta našega pesnika«. Kljub temu ji je uspelo, da se je sprostila in je beseda stekla sama od sebe.
Strip o Prešernu naj bi imel tudi didaktično poslanstvo. Zoretova je mnogo let vodila skupine učencev po Prešernovem spominskem muzeju in takrat se ji je zdelo, da o njem ve vse, vendar je ob soočenju s stripovskim projektom ugotovila, da ni tako. Spet je vzela v roke Slodnjakov roman Neiztrohnjeno srce, Mušičeve zbrane spomine sodobnikov in drugo literaturo, ogledala pa si je tudi televizijsko nadaljevanko o Prešernu.
V stripu je seveda risba vsaj toliko pomembna kot besedilo in za skupno okoli 420 sličic na 52 straneh je bilo potrebnih veliko pogovorov z akademskim slikarjem Jožetom Trobcem, je slikovito pojasnila Zoretova:
»Prva stran, rojstna hiša. Joj, te značilne stopnice je hiša dobila šele po požaru več kot pol stoletja po pesnikovem rojstvu! Kakšen vhod pa je bil leta 1800? Pa streha? Do požara je bila slamnata, Jože pa je narisal današnjo! No, ker je bila Vrba tretjega decembra verjetno zasnežena, sva to težavo enostavno rešila. Kakšen plašč je nosil oče Šimen? Jože mu je sprva narisal hlače do tal, ki so jih nosili šele dobri dve desetletji kasneje, pa še to samo meščanski gospodje! Ne, Mina doma rute ni imela zavezane spredaj, tako je bilo samo, ko je šla od doma. Popravek: ruto narisati zavezano zadaj. S kakšnim vozem so malega Franceta peljali na Kopanj k stricu?«
Strip o Prešernu je na voljo v Prešernovi hiši.