Vam elektronska pošta javlja, da vam bo v nabiralniku kmalu zmanjkalo prostora za shranjevanje? Nad tem samo zavzdihnete, morda zavijete z očmi, pobrišete nekaj elektronskih pisem z večjo priponko, nato pa nemoteno pišete in berete pošto naprej. Do naslednjega takšnega obvestila. Kaj pa, če bi vam kdo povedal, da prepoln elektronski predal ni le birokratska neprijetnost, temveč tudi ekološki problem?

Vsa elektronska sporočila, ki jih obdržimo v nabiralniku, se shranjujejo na velikanskih strežnikih po svetu. Eno sporočilo je lahko shranjeno celo na več kot enem – za rezervo, če se en strežnik poruši, da vi še vedno nemoteno dostopate do zgodovine svoje elektronske komunikacije. Da ti strežniki noč in dan delujejo, pa potratijo velikanske količine elektrike. Po podatkih neke raziskave naj bi letno porabili kar 33 milijard kWh le za pošiljanje oz. branje oz. shranjevanje nezaželene pošte. S toliko energije bi vse leto lahko oskrbovali več kot dva milijona domov.

Ena...