V 30. letih prejšnjega stoletja so se napetosti stopnjevale ne le v Evropi, ampak tudi v Aziji. Japonska je leta 1931 zasedla Mandžurijo na severovzhodu Kitajske in ustanovila marionetno državo Mandžukuo. Njen obseg je povečevala z občasnimi vojaškimi operacijami, leta 1937 pa je sprožila obsežen napad na Kitajsko. Zavzela je Peking, Šanghaj in Nanking ter prodrla globoko v notranjost.

Črni oblaki 

Japonska vojska je ob tem zagrešila vrsto zločinov in pobila veliko nedolžnih ljudi. To je v zahodnih državah sprožilo val ogorčenja. Japonska se na to ni ozirala, ampak je kovala načrte za nove zasedbene operacije. Po nemškem napadu na Francijo leta 1940 je prisilila francosko vlado, da ji je prepustila severni del Indokine. S tem je poskušala osamiti Kitajsko ter ji preprečiti uvoz orožja.

Politikom je bilo jasno, da bodo trenja prej ali slej prerasla v odkrit spopad.

ZDA so dolgo le opazovale japonsko osvajalno širjenje, po napadu na Indokino pa so uvedle embargo na nafto in železo, kar je močno prizadelo japonsko industrijo. Odpravo sankcij so pogojevale z umikom iz Kitajske in Indokine, na kar pa Japonska ni pristala. Napetosti med državama so se še zaostrile jeseni 1941, ko je vodenje japonske vlade prevzel Hideki Tojo. Politikom je bilo jasno, da bodo trenja prej ali slej prerasla v odkrit spopad. Vedeli niso le tega, kje in kdaj bo vojna izbruhnila in kdo jo bo začel.

Ladje so odplule 

Japonski admiral Isoroku Jamamoto je že v začetku leta 1941 pripravljal načrte za napad na ameriške pomorske sile v Pearl Harborju na Havajih. Z njim je hotel preprečiti, da bi ameriške ladje in letala ovirale Japonsko med njenimi osvajalskimi pohodi, hotel je pridobiti čas za izgradnjo nepremagljive flote in hotel je Američanom nagnati strah v kosti.

Konec novembra 1941 je proti Havajem odplulo šest japonskih letalonosilk, ki so imele skupno na krovu več kot štiristo letal. Spremljalo jih je več drugih bojnih ladij in podmornic. Vreme jim je bilo naklonjeno, saj plovil zaradi gostih oblakov ni bilo mogoče opaziti iz zraka. Napovedi vremenoslovcev so bile pravilne.

Američani niso slutili, kaj jih čaka, dokler niso odjeknile prve eksplozije.

Dne 7. decembra 1941, je bilo japonsko ladjevje približno štiristo kilometrov severno od Havajev. Okrog šestih zjutraj je v napad krenilo 183 letal. Uro zatem je sledil drugi val, v katerem je bilo 171 letal.

V vojaškem oporišču Pearl Harbor na havajskem otoku Oahu je bilo medtem vse mirno. Kakšnih sedemdeset ladij je lenobno počivalo na morski gladini, k sreči pa med njimi ni bilo letalonosilk Enterprise, Lexington in Saratoga. Američani niso slutili, kaj jih čaka, dokler niso odjeknile prve eksplozije.

Japonska napadla Ameriko! 

»Japonska bojna letala so danes zjutraj čisto nepričakovano prinesla smrt in razdejanje na prekrasne Havajske otoke,« je naslednji dan poročal slovenski časopis Ameriška domovina iz Clevelanda. »Skupina japonskih letal se je prikazala nad mestom zgodaj zjutraj, ko je skoro še vse mesto spalo. Ta letala so začela takoj metati bombe na pristanišče Pearl in na zrakoplovni pristan Hickam. Takoj so začele pokati eksplozije. Toda ameriške protizračne baterije so takoj odprle ogenj na japonska letala. V pristanišču so bombe zadele tri ameriške ladje. Sliši se, da je bila potopljena bojna ladja Virginia in še neka druga. Po otočju se je raznesla vest, da so pristali nekje na obrežju japonski parašutarji (padalci op.). Raznesla se je govorica, da so več Japoncev že ujeli. Zračni torpedo je bil vržen proti vojaškim barakam na zrakoplovnem pristanu Hickam in ubitih je bilo najmanj 350 ameriških vojakov. Ameriška letala so se dvignila in začela zasledovati Japonce. Koliko japonskih letal so sklatili na tla, še ni znano.«

Po otočju se je raznesla vest, da so pristali nekje na obrežju japonski parašutarji.

Posledice japonskega napada na Pearl Harbor so bile veliko hujše od prvih časopisnih ocen. Poškodovanih ali uničenih je bilo 18 ameriških vojaških ladij in 188 letal, umrlo je več kot 2.400 vojakov in civilistov, ranjenih jih je bilo skoraj 1.200. Na drugi strani je Japonska izgubila 29 letal, pet žepnih podmornic in 64 vojakov.

Vse japonske ladje so se čez nekaj dni nepoškodovane vrnile v domovino, ameriški kongres pa je podprl odločitev predsednika Roosevelta, da ZDA vstopijo v vojno.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (49/2021).