Prerok je od Boga izvoljen in poklican, da postane Božji glas za ljudstvo. On naj bi govoril in pričeval vse, kar mu Gospod pove, gorje pa preroku, ki bi samovoljno govoril svoje besede in ne poslušal Gospoda (prim. 5 Mz 18,19-20). Ko Marija in Jožef prineseta Jezusa v tempelj, da bi ga postavili pred Gospoda, srečamo prerokinjo Ano, Fanuelovo hčer iz Aserjevega rodu, ki je bila že zelo v letih. Iz kratkega zapisa izvemo, da je živela sedem let zakona (sedem pomeni dopolnjenost), nato pa kot vdova služila Gospodu s postom in molitvami. Ana je torej predstavnica vseh stanov, saj združuje čas samskosti, zakonsko, vdovsko in na neki način posvečeno življenje. Ni zapuščala templja, kar pomeni, da je bila resnično v »presvetem« svojega srca, pristna in globoka duhovna žena, ki ni begala, temveč prepoznala Božji navdih srca in bila ob pravem času na pravem mestu, s pravimi besedami na ustih. Srečati danes takega človeka pomeni resnično srečati preroka!