Bil je učenec preroka Elija, ki ga je našel, poklical in mazilil, medtem ko je Elizej oral. Čeprav ne brez ugovorov je le-ta sprejel klic in novo poslanstvo, zapustil očeta, mater, njive in dom ter šel z Elijem. Do slovesa mu je izrekal svojo zvestobo: »Kakor živi Gospod in kakor živiš ti, ne zapustim te!« (2 Kr 2,2) ter svojega učitelja pred njegovim odhodom prosil, naj mu da dvojni delež svojega duha. Elija mu upravičeno odvrne: »Težke reči prosiš«, kajti nikdar ni bilo lahko biti prerok Božjega Duha, ki večkrat veje nasprotno od zgolj človeške miselnosti. Elizej je bil po Elijevem odhodu prav tako deležen čudežnih moči, kar se kmalu pokaže ob čudežni ozdravitvi vode (2 Kr 2, 19-22). Elizej posreduje pri ozdravitvi Naamana in pokaže, kako Gospod deluje tiho in nesenzacionalno. V ponižni drži, ki je osebna izkaznica vsakega resničnega Gospodovega preroka, ga srečamo tudi pri premožni ženi v Šunemu (2 Kr 4, 8-11).