^»Človek potrebuje večnost, vsako drugačno upanje je zanj premalo. Glavna bolezen današnjega človeka je občutek, da so ga ogoljufali za nebesa: če jih ni, postane tudi zemlja prazna in človek zboli. Če temu življenju sledi le Nič, je tudi sedanjost prazna in neznosna.«

Tako je leta 1979 zapisal tedanji münchenski kardinal Jo-
seph Ratzinger. Zadnji dan minulega leta mu je kot zaslužnemu papežu Benediktu XVI. Bog odprl vrata večnosti, v katero je neomajno veroval. Gospodar vinograda je poklical k sebi svojega »preprostega in ponižnega delavca«, kakor se je označil ob sprejemu izvolitve. Zato se smemo ob tem dolgem in izpolnjenem življenju kljub žalosti ločitve veseliti in »se ne vdajati žalosti, kakor drugi, ki nimajo upanja«, kot je zapisal apostol Pavel (1 Tes 4,13).

Joaquin Navarro-Valls, ki je bil vatikanski predstavnik za tisk v času Janeza Pavla II. in je poročal tudi o njegovi smrti, je povedal naslednje: »Dva dni pred smrtjo poljskega papež...