Pri ljudeh, ki so jim s pomočjo magnetne resonance slikali možgane, vmes pa jim dali na ogled neprijetne fotografije, so zaznali močno povečano aktivacijo možganov. V drugi raziskovalni skupini so naredili enako, le da so udeležencem rekli, naj skušajo ubesediti, kaj čutijo ob gledanju šokantnih fotografij. Pri njih so opazili, da se je začetna povečana aktivacija možganov znižala, ko so začeli prepoznavati in poimenovati lastna doživljanja ob gledanju fotografij.

Iz tega primera lahko sklepamo, da ko prepoznamo lastna občutja in jih nekomu povemo, to pomiri naše možgane in posledično nas same. Enako lahko sklepamo, da ko dobronamerno drugega človeka sočutno poslušamo, mu s tem lahko pomagamo, da se pomiri. Skratka, govorjenje o doživljanju ali občutek slišanosti, videnosti, razumljenosti lahko človeka pomirja. Pomirjenost pa je danes zelo iskana »dobrina«.

Odrasla hčerka pove, da jo njena ostarela mama spravlja ob živce in da ne razume, zakaj se tako težko obvla...