V 38. številki Družine objavljamo pogovor z Janezom Zupanom, med drugim avtorjem odmevnega podkasta Konzerva, ki si sistematično že več kot tri leta in skozi več kot sto oddaj prizadeva za kulturo družbenega dialoga, vzajemnega poslušanja ljudi različnih mnenj in pogledov. Beseda je kajpak nanesla tudi na to, katera stališča v slovenskih razmerah sploh imajo pravico javnosti. Zupan namreč skuša s Konzervo ponuditi medijsko »resonančno škatlico« za cel spekter mnenj, od osmomarčevskih do Zavoda Živim, če za ponazoritev uporabimo ta civilnodružbeni dvojec. Na drugi strani pa imamo spletne projekte, kjer take pluralnosti ni niti za vzorec. »Kako vidite možnost predstavljanja svojih stališč v javnem prostoru? Ne nazadnje: ste moški, ki se bliža srednjim letom, ste bel, katoličan, poročen, oče, niste zagovornik splava … Zakaj vendar bi vas kdo sploh upošteval?!« smo izzvali sogovornika.

Navedimo del Zupanovega odgovora: »Pri opisu mojih 'izvirnih grehov' ste omenili splav. To je odlična tema, ob kateri vidimo, kaj se dogaja v družbenem diskurzu. Na eni strani imamo večinsko medijsko in prek njega tudi večinsko javno mnenje, in sicer: o tem vprašanju se sploh ne debatira, saj naj bi bilo 'zacementirano' z ustavo in zato nedotakljivo. Konec razprave! Vse, kar nekdo izreče kot prolifer, je zato takoj razglašeno kot fanatično, skrajno, desničarsko, omejujoče, antisvobodno … in na koncu kot fašistično. Največji štos pa je, da vendarle vsi vemo, da ni tako preprosto. Celo če se pogovarjaš z Niko Kovač, ki agresivno promovira agendo splav za vse, ne le za peščico, če malce karikiram – tudi ona, ko se z njo odkrito pogovarjaš, bo rekla, da splav ni noben žur. V javnosti pa so vzklikale od radosti, ko so splav umestili v francosko ustavo. A tudi ljudje, kot je ona, se zavedajo, da splav pač ni odstranitev nekega materinega znamenja ali bradavice ali parazita, da to pač ni isto … Pa si v družbi ne dovolimo razprave, kakšna bi bila primernejša smer za reševanje tega vprašanja. Okej, pustimo ustavo, pustimo zakon, pustimo pravno področje, splava ne bomo prepovedovali, ampak podprimo vendar proliferske organizacije, ki pomagajo nosečnicam v stiski, naredimo kaj vsi skupaj za večje ozaveščanje o življenju, ustvarimo bolj podporno okolje za tiste, ki se soočajo s t. i. 'neželenimi nosečnostmi'. Pa niti tega ne smemo govoriti! Ne, ne smete, nam pravijo, ker je to določeno z ustavo … Sploh si ne dovolimo javno podvomiti o taki poziciji!«

 V stranki Levica so prihajajoče tri Pohode za življenje (Koper v nedeljo, 22. septembra; Maribor v soboto, 28. septembra; Ljubljana v soboto, 5. oktobra) pričakali dobesedno »na nož«.

Pravilnost Zupanove prodorne družbene analize se je izkazala le nekaj dni po objavi prav ob vprašanju splava in možnosti javnega izražanja proliferskih stališč. V stranki Levica so namreč prihajajoče tri Pohode za življenje (Koper v nedeljo, 22. septembra; Maribor v soboto, 28. septembra; Ljubljana v soboto, 5. oktobra) pričakali dobesedno »na nož«. Kot so oznanili na svoji spletni strani, so namreč v tem tednu na občinske svete občin Koper, Maribor in Ljubljana, »v katerih klerikalna desnica v naslednjih dneh organizira pohode za prepoved splava«, naslovili več zahtev po prepovedi teh shodov. V številčno najšibkejši, v svojih nastopih pa skrajn(išk)o glasni stranki vladne koalicije so prepričani, da je »treba pravico do splava braniti, nazadnjaškim družbenim silam pa ima država dolžnost odvzeti javni prostor, v katerem bi lahko širile svojo ideologijo«. Zanje se tu ni mogoče sklicevati na pravico do svobodnega izražanja, kajti: »Skupaj se lahko pogovarjamo o marsičem /…/, pri telesni avtonomiji pa prostora za različne interpretacije ni.«

Obvestilo o pobudi za prepoved Pohodov za življenje v stranki Levica zaključujejo s pozivom k udeležbi na protishodih. To seveda daje slutiti nekaj: sami se zavedajo, da so njihove prepovedne pobude v Kopru, Mariboru in Ljubljani neizvedljive, nezakonite, neustavne in kar še lahko dodamo podobnih ne-pridevnikov, zato pač želijo Pohode za življenje ovirati na drug: fizičen, kričav, nasilniški, zamaskiran … način.

Ostanimo prav zaradi te »eksplozivne mešanice« za hip pri protishodih in se vprašajmo: ali lahko poziv k udeležbi na njih razumemo, da jih Levica tudi organizira? Po naši presoji je odgovor pritrdilen. In če je tako: ali to potemtakem pomeni, da je Levica protishode skladno z zahtevami zakonodaje, ki ureja področje javnih prireditev in shodov, tudi prijavila? Preverili smo stanje za nedeljski dopoldan v Kopru. Na seznamu prijavljenih prireditev za čas od 11. do 15. ure na lokaciji Taverna je kakopak naveden Pohod za življenje; kot organizator pohoda je zapisan Zavod Mreža za življenje in enakopravnost, zastopa ga Martin Vuk, ki je tudi v vlogi voditelja zbiranja.

Če/ko se bo torej na poziv (in v organizaciji?) Levice pojavil kakšen protishod, bo to znova v znani maniri neprijavljenih zborovanj, torej v maniri, ki je, kot se spomnimo iz covidnih časov, tako blizu slovenski anarhični l(L)evici.

V istem času na lokaciji, kjer je prijavljen Pohod za življenje, ali pa kje v neposredni bližini ni prijavljen noben drug shod (dva dneva pred prireditvijo bi seveda moral biti). Če/ko se bo torej na poziv (in v organizaciji?) Levice tam pojavil kakšen protishod, bo to znova v znani maniri neprijavljenih zborovanj, torej v maniri, ki je, kot se spomnimo iz covidnih časov, tako blizu slovenski anarhični l(L)evici. Ne nazadnje so na tem nezakonitem protestniškem valu tudi prišli do oblastnih vzvodov, ki jih skušajo zdaj uporabiti za prisilno utišanje njim neljubih glasov.

Pomembnejše vprašanje v celi zgodbi pa je: ali lahko v prepovedni pobudi Levice že govorimo o prvinah totalitarnega, ki so jih »podedovali« od svojih revolucionarnih ideoloških očetov in dedov? Za marsikoga je odgovor pritrdilen. Na družbenih omrežjih lahko prebiramo stališča, ki prihajajo iz različnih nazorskih krogov in gredo prav v to smer. Denimo:

»Fašistično stranko imamo v vladi.«

»Kaj boste levi fašisti naslednjič prepovedali? Obisk maše, poslušanje narodno-zabavne glasbe, pisanje knjig v slovenščini?« 

»Ko prepoveš izražati drugačno mnenje, izkazuješ totalitarne nagibe. Podpiram pravico do splava kot družbeni dosežek na področju emancipacije žensk. Vendar pa je treba to pravico ohraniti z argumenti, v javni debati. Ne tako, da prepovemo shod drugače mislečim.«

Stranka Levica torej še enkrat več upravičuje poimenovanje, ki zanjo kroži v kritični publicistiki: »Podalpski Kmeri«.

Stranka Levica torej še enkrat več upravičuje poimenovanje, ki zanjo kroži v kritični publicistiki: »Podalpski Kmeri«. A povejmo jasno in glasno: to so predvsem ljudje, ki jih je strah, globoko in neznansko strah, zato so prej kot obsodbe vredni pomilovanja.

Spomnimo: iz strahu pred drugače mislečimi je maja lani vlada na tisti razvpiti nočni dopisni seji predvsem zaradi hujskanja Levice ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunizma. Saj se spomnite strahopetnega izpada poslanca te stranke, ki je ta ukrep upravičeval z prestrašenim besedičenjem: »Odprava dneva spomina se je zgodila čez noč, ker so se že zbirali …« – namreč svojci žrtev komunizma na pietetni spominski slovesnosti na Trgu republike. Res, še kako nevarni so ljudje, ki so na Trgu republike v večernih urah 16. maja 2023 molili, jokali, se spominjali in vzajemno tolažili, sočustvovali, odpuščali …

Še kako prav ima zato prolifer Aleš Primc, ko je pobudo Levice za prepoved Pohodov za življenje na omrežju X kratko in jedrnato komentiral z besedami: »Bojite se, da bi se slišal glas nerojenih otrok in trpečih mater v stiski. Slovenijo preplavlja val veselja do življenja, ki bo preplavil vašo negativo, željo po smrti in trpljenju žensk. Znanost in napredek sta vas povozila. Živite v preteklosti. Ljubezen vse premaga.«

Neki uporabnik omrežja X pa je temu dogajanju ob rob zapisal: »Nikoli ne bi šel na tak shod /kot je Pohod za življenje/, ampak sedaj bom verjetno šel.« Pravšnji odgovor na prepovedno nasilje oblastnih skrajnežev je prav to: pogumna drža, osebna angažiranost, vzajemna podpora v skupnosti, odločen javni glas za tiste, ki nimajo glasu, plavanje proti zaukazanemu toku nekulture odmetavanja … Vse to pa so opisi iz »osebne izkaznice« Pohoda za življenje.