Javier Á. Domingo, Luigi Finocchietti, Sveti Hieronim v Rimu. Zgodovinske in arheološke hipoteze /v angleščini/

Vesna Badurina Stipčević, Le Vite e la Traslazione di san Girolamo nei testi croato-glagolitici /v italijanščini/

Andrej Nared, Der brief ist nicht ausganngen. Razmišljanja o(b) zlati buli, ki je Kranjci niso dobili

Izidor Janžekovič, Etnični »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša

Martin Boček, Cunard Line in njeno delovanje v habsburški monarhiji

Status državljanstva ob nastanku nove Države SHS

Gary B. Cohen, Proučevanje zgodovine habsburške monarhije (1526–1918) v Severni Ameriki /v angleščini/

Irena Selišnik, Status državljanstva ob nastanku nove Države SHS. Strategije izbire

Harald Krahwinkler, »Pogansko in slovansko vprašanje« kot raziskovalna tema v zgodovini misijona. O zadnjem zborniku Hansa-Dietricha Kahla /v nemščini/

Rok Stergar, Vasilij Melik – zgodovinar dolgega 19. stoletja (ob stoletnici rojstva)

Danijela Trškan, Štefan Trojar in začetki raziskovanja pouka zgodovine v Sloveniji (ob devetdesetletnici rojstva)

Hofmanov roman Noč do jutra je lahko izšel šest let po natisu

Aleš Gabrič, Prepoved izida romana Branka Hofmana ali šestletna noč do poznega jutra

Leta 1975 bi moral pri Slovenski matici iziti roman pisatelja Branka Hofmana Noč do jutra.

Če ne bi prišlo do posega nevidne cenzure komunistične oblasti, bi bilo to prvo literarno delo v Jugoslaviji, ki bi načenjalo tematiko postopanja oblasti z infombirojevci in krutih metod v taborišču na Golem otoku.

Toda ko je bil roman v tiskarni že stiskan, je v projekt posegla oblast in preprečila nadaljnje delo.

Vodstvo Slovenske matice je preprečilo vsaj uničenje natisnjenih pol in jih je spravilo v svojem domovanju.

Šest let kasneje, v spremenjenih političnih razmerah, je roman le prišel med bralce in hipoma postal knjižna uspešnica.

Stiki sv. Hieronima z območjem zahodnega Balkana

Poglejmo še vsebino številke 1–2 (2021), v kateri je objavljenih osem prispevkov.

Najprej so objavljeni trije prispevki v angleškem jeziku. Gregor Sraka je raziskal stike sv. Hieronima z območjem zahodnega Balkana in severnega Jadrana v času njegovega prebivanja na Vzhodu (375–420).

Bernarda Županek piše o poznorimski Emoni oziroma razumevanju transformacije mesta.

Josip Banić je objavil drugi del prispevka pod naslovom Skrivnost Meranije, nove rešitve starih problemov, ki prikazuje Sveto rimsko cesarstvo in Kraljevino Hrvaško, to je Dalmacijo v času investiturnega boja (11. stoletje, hrvaški kralj Zvonimir).

Naslovnica Hofmanovega romana Noč do jutra.

Ubijanje Romov med drugo svetovno vojno v Sloveniji

Jernej Kotar je prikazal deželne glavarje na Kranjskem v srednjem veku.

Goranka Kreačič je pod naslovom »Važno je prijateljstvo, ki naj ostane« prikazala zgodbo o prijateljstvu in političnem udejstvovanju petih mladoliberalcev. To so veleposestnik iz Vuhreda Franjo Pahernik, ravnatelj celjske gimnazije Franc Mravljak, veleposestnik iz Ivanjkovcev Lovro Petovar, upravitelj celjske bolnišnice Ivan Prekoršek in zadružnik Miloš Štibler.

Petra Kim Krasnić je raziskala integracijo ruske emigracije v Jugoslavijo med letoma 1918 in 1941.

Miran Komac piše o ubijanju Romov med drugo svetovno vojno v Sloveniji; največ so jih umorili partizani.

Danijel Vojak je prikazal genocidno uničevanje Romov na širšem območju Zagreba med drugo svetovno vojno.

Branko Hofman in ena od naslovnic romana Noč do jutra. Vir: splet