Kot odgovor na to vprašanje so v okviru Študijskega centra za narodno spravo vzpostavili spletno stran Zakladnica spominov. Javnosti so jo kmalu po njeni vzpostavitvi predstavili maja 2019. Takrat je v izhodišče predstavitve urednica spletne strani in avtorica Marta Keršič postavila misel ruskega misleca Aleksandra Solženicina: Ko o zlu molčimo in ga globoko v sebi pokopljemo, da ne bi priplavalo na površje, ga v resnici vsajamo, da se bo v prihodnosti še tisočkrat ponovilo. Nova spletna stran je želela biti od vsega začetka nasprotje takšnega molka in je ponudila možnost, da spregovorijo vsi, ki si želijo s svojo pripovedjo pogumno in iskreno stopiti v polje javnega.

Ko o zlu molčimo in ga globoko v sebi pokopljemo, da ne bi priplavalo na površje, ga v resnici vsajamo, da se bo v prihodnosti še tisočkrat ponovilo.

In takih ljudi je bilo doslej precej. Študijski center je od začetka svojega delovanja, torej od maja 2008, zbral na stotine pričevanj v video, zvočni in pisni obliki, številna so od leta 2019 na naslovu zakladnicaspominov-scnr.si dostopna za študijske, raziskovalne in izobraževalne namene. Kot je ob prvi predstavitvi dejala sourednica Mirjam Dujo Jurjevčič, gre predvsem za pričevanja za čas druge svetovne vojne in prvih povojnih let, ki so bila na spletni strani umeščena v tri krajevne razdelke (Evropa, Južna Amerika, Severna Amerika), že ob vzpostavitvi spletne strani pa so bile napovedane objave pričevanj tudi iz matične domovine.

Napoved se je seveda uresničila in danes je na voljo vsebinsko in oblikovno prenovljena spletna stran, ki je na pragu vstopa v četrto leto delovanja in prinaša vedno nove zgodbe, spomine in pričevanja (med pričevanji je denimo umeščen tudi nastop nekdanje ferdrenške taboriščnice Lidije Drobnič, ki je svojo zgodbo predstavila na spominski slovesnosti ob 70. obletnici vzpostavitve ženskega koncentracijskega taborišča na Kočevskem).

FOTO: Zakladnica spominov

Prenovljeni spletni strani na pot so pri Študijskem centru za narodno spravo opozorili, da je pomemben del njihove dejavnosti tudi zbiranje arhivskih in materialnih virov s področja kršenja človekovih pravic. V preteklih letih so prejeli v dar nekaj zanimivih zapuščin dokumentarnega gradiva (pisma, razglednice, fotografije, spomini …) iz obdobja fašizma, nacizma, druge svetovne vojne, povojnega revolucionarnega časa, socializma in obdobja slovenske osamosvojitve. Tudi to gradivo predstavljajo na posebnem zavihku spominske zakladnice.

»Objavljena pričevanja in dokumenti predstavljajo dragocen vir za znanost in izobraževanje ter širšo javnost. S prevodom vsebin v angleški in španski jezik nagovarjamo uporabnike novih jezikovnih območij in širimo polje zainteresiranih poslušalcev,« so še zapisali v Študijskem centru za narodno spravo o svojem spletnem projektu, ki ga podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Prav izpovedana beseda najbolj pomaga pri zdravljenju ran zaradi totalitarnih krivic, sicer se te prenašajo na nove rodove.

Ob prenovi Zakladnica spominov pa velja ponoviti spodbudo, ki od začetka spremlja ta spletni projekt: sodelavke študijskega centra so se že ob prvi predstavitvi javno zahvalile vsem dotedanjim pričevalcem in k sodelovanju povabile vse, ki bi bili to še pripravljeni storiti. Vabilo je seveda še vedno aktualno. Pomen takšnega vstopanja v javnost je namreč večplastno dobrodejen: po eni strani je to pot do ozaveščanja in sočutnega spremljanja žrtev, do razumevanja, kam je pripeljala spozaba nad človekovo svobodo in zloraba totalitarnih ideologij; po drugi strani pa je jasno, da prav izpovedana beseda najbolj pomaga pri zdravljenju ran zaradi totalitarnih krivic, sicer se te prenašajo na nove rodove.

Pričevalci so torej vabljeni, da se obrnejo na Študijski center za narodno spravo (Tivolska 42, Ljubljana; info@scnr.si; +386 (0)1/230-67-00).