Prenova priprave na zakon – preizkusni kamen za celotno Cerkev
Prenova priprave na zakon – preizkusni kamen za celotno Cerkev
Pomembna novost katehumenatske poti je, da ne gre za sklop predavanj, ampak predvsem spremljanje parov na poti njihove priprave na zakonsko življenje. Zato bo prvi in zahtevnejši izziv za večino naših obstoječih programov daljši časovni okvir priprave na zakon. Tečaj mora postati proces osebne, odnosne in duhovne rasti. Ne zadostuje, da se tečaj raztegne na daljši čas. Proces pomeni spremljanje v rasti, ki ima svoje zakonitosti in določeno dinamiko.
Katehumenatska pot izrecno govori o tem, da se spremljanje ne konča s poroko, temveč naj imajo pari tudi po njej zagotovljen program srečanj in spremljanja, ki vsebinsko odgovarja na vprašanja, s katerimi se soočajo po poroki v svojem zakonskem in družinskem življenju.
Spremljanje se ne konča s poroko, temveč naj imajo pari tudi po njej zagotovljen program srečanj, ki vsebinsko odgovarja na vprašanja, s katerimi se soočajo po poroki.
Če upoštevamo še nujnost daljne priprave na zakon, katere začetki segajo v osnovno šolo, si morajo v tem prizadevanju podati roko župnijska kateheza otrok, mladinska pastorala, zakonska pastorala, pa tudi družinska pastorala, da je krog sklenjen.
Poseben izziv – kerigmatičen pristop
Vsekakor je pomembno, da se določi nabor vsebin, ki naj se podajajo udeležencem v pripravi na zakon. Nič manj pa ni pomembno, da znajo voditelji te vsebine podajati na ustrezen – to je kerigmatičen način. To pomeni, da spoznanja s področja psihologije, spolnosti, teologije, pedagogike podajajo pričevanjsko, skozi življenje, ki je prežeto z vero v Kristusa. Kerigmatična kateheza človeka nagovarja neposredno, da ga takoj postavi pred Jezusa. Pri tem pušča popolno svobodo, da se človek sam odloči za odnos z Bogom, ki se nam v Jezusu razkriva kot ljubeči Odrešenik. V praksi se, žal, dogaja, da je duhovni vidik v pripravi na zakon predstavljen kot nekakšen dodatek k drugim vsebinam, kar je povsem zgrešeno. Duhovnost je intrinzično prisotna v vsem, kar živimo, drugače je le nalepka, ki nima v sebi nobene preobražujoče moči. Tukaj bodo vsi izvajalci pred posebno nalogo, da se ne le naučijo kerigmatičnega podajanja vsebin, ampak osebno osvojijo ta pogled na življenje.
Štiri nadstropja hiše
Priprava na zakon je edinstvena priložnost za novo evangelizacijo in odlično vstopno mesto za katehezo odraslih. Če je priprava na zakon zares kvalitetna, s tem prispevamo k oblikovanju zdravih in trdnih zakonov, v katerih se rodijo otroci, ki v zavetju vernih družin odrastejo v zrele kristjane. Z ozirom na to zaporedje je ključnega pomena prav kvalitetna priprava na zakon, ki stoji na začetku poti mladega odraslega človeka.
Na uradu za družino in katehetskem uradu ljubljanske nadškofije ugotavljamo, da obstajajo določene zakonitosti vrstnega reda v naravi, ki bi jih v našem pastoralnem načrtovanju in delovanju veljalo bolj upoštevati. Prepoznavamo nekako štiri stopnje, ki bi jih shematično lahko prikazali kot štiri nadstropja hiše, pri čemer je vsako naslednje nadstropje mogoče zanesljivo graditi, ko je rešeno vprašanje nižjega nadstropja:
1. nadstropje: Kje je duša mojega zaročenca? Program: izboljšati pripravo na zakon.
2. nadstropje: Kje je duša mojega sozakonca? Program: izgrajevati trdno zakonsko zvezo.
3. nadstropje: Kje je duša mojega otroka? Program: človeška in duhovna vzgoja otrok.
4. nadstropje: Kje je duša naše župnije, naše Cerkve? Vključevanje družin v župnijsko občestvo.
Drugi izzivi
Katehumenatska pot govori tudi o tem, da je priprava stvar celotnega občestva. Tukaj bo treba razmisliti, katero je tisto občestvo, ki bo spremljalo pare in jih vključilo v svoja bogoslužja, molitve in življenje. V nekaterih primerih bo to morda lahko župnijsko občestvo.
Poseben izziv bo zagotovo tudi, kako podaljšanje programa priprave predstaviti mladim parom na način, da bodo to razumeli in sprejeli v dobri veri ter sodelovali v tem procesu rasti. Vsekakor pa bo treba program vedno znova prilagajati udeležencem in okoliščinam, v katerih živijo, kakor tudi družbenim, kulturnim in cerkvenostnim razmeram. Nepriljubljeno je govoriti o pogojih za prejem zakramentov, pa vendar bo treba tudi tukaj določiti, kaj se pričakuje od zainteresiranega para, da bo kolikor mogoče pripravljen na sklenitev cerkvenega zakona.
Članek v celoti lahko preberete v novi izdaji revije Cerkev danes.