Na četrto postno nedeljo, 6. marca, je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika v Špitaliču daroval mašo in blagoslovil obnovljene oltarje.

Nadškof Zore se je razveselil obnovljenih oltarjev, ob katerem so se posamezniki združili za delo in se povezali med seboj, kot je poudaril v homiliji. Ob lepoti oltarjev se je tako prenavljala tudi njihova notranjost – vera. Vera je nekaj živega in potrebuje nenehno obnovo. Živeti jo moramo neprestano, tako kot moramo neprestano živeti v odnosu z ljudmi.

Spomnil je na priliko o izgubljenem sinu in v ospredje postavil bratski odnos, ki se potrjuje s tem, da imata skupnega očeta. »Če nimamo skupnega Očeta v nebesih, kaj nas pote še povezuje? Kaj nas druži? Morda trenutni interesi, za katere se dogovorimo, ker bi to koristilo enemu in drugemu. In ko je ta korist dosežena, nas ne povezuje ničesar več,« je ponazoril nadškof koristoljubne odnose in se spraševal, zakaj bi torej drug drugemu odpuščali, zakaj bi si pomagali in zakaj bi bili drug do drugega usmiljeni, če nimamo Očeta v nebesih. Oče pa pušča odprta vrata, svoja sinova nagovarja skupaj in brata se morata srečati. Nadškof je navzoče pozval, naj razmišljajo o ljudeh okrog sebe, o brati h in sestrah, tudi tistih, ki mislijo drugače. Če lahko iskreno rečemo, da so tudi ti moji bratje in sestre, potem imamo Očeta v nebesih. Če ne, potem moramo na pot spreobrnjenja in se začeti učiti imeti odprta vrata. Oče je sinu pustil svobodo in ga ves čas nosil v srcu. Zato je sin vedel, da se lahko vrne k očetu, ta pa mu je vrnil vse njegovo dostojanstvo. Ni ga sprejel kot hlapca, temveč kot sina.

Če zapremo srce, nimajo ljudje kam priti, se ne morejo spreobrniti. »Zaprto srce zapre vsako možnost, da bi ljudje okoli mene postali drugačni,« je dejal nadškof in dodal, da Oče uči ljubiti. Jezus se razveseli vsakega, ki se spreobrne.

Vir: Radio Vatikan, foto: Marjan Smerke