50-minutni film je nastal iz posnetkov škofa Jožefa Smeja, ki jih je od leta 2009 načrtno delal režiser Aleš Horvat. S škofom Smejem sta se namreč poznala, sta celo daljna sorodnika. Nastal je dragocen material, ki se je razvil v dokumentarec, ki je namenjen vsem, ki bi si želeli spoznati, kakšen človek je bil škof Jožef Smej. Ob nastajanju filma pa so se zgradile tudi pristne vezi med škofom in ustvarjalci filma.

Ekipo so sestavljali režiser Aleš Horvat, montažerka Uja Irgolič, producent Jaša Gabrijan, snemalec Igor Weingerl, dramaturg Matjaž Briški, scenaristka Eneja Urnaut, oblikovalec zvoka Tomislav Hleb, skladatelj ter producent Branko Rožman in mnogi drugi, ki so pomagali, da je film ugledal luč sveta. Ustvarjalci se zahvaljujejo tudi Danici Tetičkovič, ki je ekipi v času ustvarjanja nudila podporo in pomoč.

Nekaj članov ekipe na premieri filma. FOTO: Domen Permozer

Kdo je bil Jožef Smej? 

Jožef Smej se je rodil v Bogojini, v bogoslovje vstopil v Mariboru, končal pa ga je v madžarskem mestu Sombotel, kjer je na praznik Brezmadežne leta 1944 prejel mašniško posvečenje. Med letoma 1944 in 1948 je deloval kot kaplan v Dokležovju, Dobrovniku in Turnišču, nato je bil do leta 1969 sprva kaplan in pozneje župnik in dekan v Murski Soboti.

Jožef Smej, slovenski škof, teolog, pesnik, pisatelj in prevajalec. FOTO: Tatjana Splichal 

Leta 1969 se je preselil v Maribor, kjer je opravljal službe stolnega kanonika, člana zbora škofovih svetovalcev, naddekana, stolnega prošta mariborskega stolnega kapitlja in generalnega vikarja. Po upokojitvi je škof Smej bival v Mariboru, zadnja leta pa v Domu sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih Goricah. Rojen Prekmurec se je od nas poslovil ob koncu leta 2020.

Sreča je srečnejša tistemu, ki jo zna pripraviti za druge. (misel škofa dr. Jožefa Smeja iz njegove knjige Ivanocyjeva skrivnost)

Kaj pa o ustvarjanju filma pravijo ustvarjalci?

Aleš Horvat: »Odločitev, ki je nisem obžaloval«

»Kot režiser filma sem si za temo večera izbral preprosto ime – 'Večer'. To odraža skromnost dogodka, kjer smo se ob pogostitvi povezali in delili izkušnje. Snemanje tega filma je bila odločitev, ki je nisem obžaloval. Že od leta 2000 sem imel priložnost spoznati škofa Smeja in njegovo edinstveno človečnost. Skozi leta sva postala prijatelja in sodelavca, kar mi je omogočilo globlji vpogled v njegovo življenje in delo.

Aleš Horvat, režiser. FOTO: Domen Permozer 

Film odraža tako teološko znanje kot tudi človečnost in čuječnost, ki ju je škof Smej izkazoval skozi vse svoje delo. S filmom smo zadovoljni, saj smo dosegli svoj cilj – ustvariti srednjedolžinski film, ki zadovolji potrebe televizije, hkrati pa ohranja toplino in globino škofovega sporočila,« je s ponosom pojasnil Horvat.

Branko Rožman: »Občudoval sem njegovo milostno karizmo in neverjetno ostrino uma«

»Kot prva podoba se mi ob spominu nanj vedno prikaže njegov poglobljen, osredotočen pogled v študijske vsebine nad gosto naloženo delovno mizo. Ta živa freska pred nezagrnjenim balkonskim oknom v drugem nadstopju Slomškovega doma v Lenartu nas je vedno pozdravila ob našem obisku. 

Branko Rožman, skladatelj. FOTO: Domen Permozer 

In potem se je stopnjevalo pričakovanje, preden je izstopil iz filozofskih vsebin in svojim mislim dopustil zavedanje, da je nekdo pravkar potrkal na vrata ter vstopil v njegovo sobo. Temu je sledil en najtoplejših nasmehov, kar jih pomnim. Z dobrodošlico je povabil v bližino in pozval:'.. no, ... povejte kaj lepega, kaj dobrega.'

Bil je človek, ki je v vsakomer, ki ga je srečal, vzbudil nekaj žlahtnega. (Branko Rožman)

V filmu sem se skozi zvok in glasbo želel približati zvenu njegove hoje in njegovih misli.«

Uja Irgolič: Več kot 60 ur druženja s škofom skozi montažo

Montažerka in ena od producentk dokumentarnega filma Gospod Smej, Uja Irgolič, je v sodelovanje pri projektu vstopila po klicu režiserja Aleša Horvata. Film, ki je nastal kot posvetilo škofu Smeju, je združil dragocene posnetke, zbrane skozi leta prijateljstva med Alešem in škofom Smejem.

Vsak trenutek je korak proti večnosti. (Jožef Smej)

»On je postal moj prijatelj prek posnetega materiala, prej ga namreč nisem poznala. Vlil mi je eno takšno svetlobo, eno takšno radost, ta njegova prezenca … Ko sem prebirala 60 do 70 ur materiala, sem imela občutek, kot da se dejansko družim z njim,« pripoveduje Irgoličeva.

Uja Irgolič, montažerka. FOTO: Domen Permozer 

Že od leta 2009 so se posnetki kopičili v arhivu, čakajoč na svoj trenutek. Med epidemijo, ko so bile možnosti omejene, se je Ula poglobila v ure materiala in občutila škofovo prisotnost kot navdihujočo. Z dodatkom glasbe in skrbnim urejanjem je ekipa delovala kot eno, da bi predstavila izdelek, ki bi častil spomin na škofa Smeja.

Matjaž Briški: »Ne le teološko znanje, ampak tudi človečnost«

»Kot dramatik in dramaturg ter študent filozofije in teologije sem se vključil v projekt kot dramaturg, ki je prispeval k celovitosti in povezanosti snemanja. Bilo je veliko materiala in moja vloga je bila povezati različne elemente v eno skladno celoto. Želeli smo, da se v filmu ne izrazi le teološko znanje gospoda Smeja, temveč tudi njegova človečnost in pozornost do drugih, ki ju je izkazoval skozi življenje, delo in poznavanje človeške narave,« je povedal Matjaž Briški.

Matjaž Briški, dramaturg. FOTO: Domen Permozer  

Ustvarjalce smo ob koncu večera povprašali, kakšni so načrti za prihodnost. Povedali so, da še niso povsem odločeni glede smeri, v katero bodo usmerili nadaljevanje, ampak so bili sprva navdušeni nad toplim sprejemom filma.

Leta 2016 so film o škofu Smeju z naslovom Kaplja na vedru posneli tudi pri Studiu Siposh.

Foto utrinki filmskega večera