V uvodu je predstavil nekaj statističnih podatkov: še leta 1950 se je v Sloveniji rodilo več kot 35.000 otrok, v zadnjih letih pa je ta številka padla pod 20.000. Kot je dejal, v Sloveniji ne bi potrebovali Urada vlade za demografijo, če v državi ne bi imeli demografskih problemov. Ta strateški problem smo po njegovih besedah »dolgo časa zanemarjali in ga ne moremo odpraviti čez noč, niti v nekaj letih«, so zapisali na spletni strani vlade Republike Slovenije.

Urad bo usklajeval vse tiste naloge, ki bodo zagotovile, da bo v Sloveniji znova od 20.000 do 30.000 rojstev letno.

Premier Janša meni, da potrebujemo sistemski pristop, ki usklajuje različne politike: razvojno, socialno in mnoge druge. Urad bo, je pojasnil, usklajeval vse tiste naloge, ki bodo zagotovile, da bo v Sloveniji znova od 20.000 do 30.000 rojstev letno. Izgovor, da naš način življenja tega ne omogoča več, po njegovih besedah ne drži: »Obstajajo države, ki izhajajo iz iste civilizacije, imajo podobno kulturo, pa so te smernice v zadnjem času močno spremenile.«

V skladu z evropsko statistiko je slovenska žena najbolj obremenjena v Evropi

Predsednik vlade je v nagovoru še dejal, da je za korenite obrate treba spremeniti miselnost in materialne pogoje za to, da bo do sprememb lahko prišlo. Spomnil je, da je v skladu z evropsko statistiko slovenska žena najbolj obremenjena v Evropi, kar pomeni, da je v Sloveniji največ polno zaposlenih mater. Dodatni negativni dejavniki so zasedenost domov za starejše in pomanjkanje prostih mest v vrtcih, »zato smo v zadnjih dveh letih zagnali investicijski krog, ki odgovarja na potrebe vseh generacij«.

Demografija je odvisna tudi od stopnje kakovosti življenja.

Premier je spomnil, da gradimo vrtce, šole in domove za starejše: v Sloveniji je trenutno v teku prek 2.000 projektov, od tega 1.000 nosilnih, ki bodo vplivali tudi na kakovost življenja, od katere je odvisna tudi demografija. Predsednik vlade je spomnil tudi na nekatere že uveljavljene ukrepe družinske politike: 500 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojenca, brezplačen vrtec za drugega in tretjega otroka, dvig starševskega dodatka, dvig pomoči ob rojstvu otrok in druge. Po Janševih besedah je to šele začetek, potrebna pa so znatna investicijska sredstva, ki bodo zagotovljena tudi iz Sklada za okrevanje in odpornost.

Pomen decentralizacije

Predsednik vlade je ob koncu še izpostavil pomen, da Urad vlade za demografijo deluje v Mariboru. Z decentralizacijo in selitvijo državnih organov v druga mesta po Sloveniji se namreč pomaga tudi centru: »Danes se Ljubljana duši v prometu in stanovanjski draginji. Razvojna politika mora iti v drugo smer. V Sloveniji čutimo posledice centralizacije in posledice nosi tudi demografija, saj ni vseeno, kje se rodiš.«

Premier Janša se je v nagovoru zahvalil koalicijskim partnerjem, generalnemu sekretariatu vlade za izvedbo vseh potrebnih postopkov ter tistim, ki se bodo zaposlili v uradu: »Verjamem, da bomo v naslednjih letih za to lastovko poslali še mnoge druge, da bo rezultat večja rodnost in večja kakovost življenja v Sloveniji.«

Urad bo vodil vršilec dolžnosti direktorja Danilo Lončarič.

Kot spominjajo pri STA, je vlada Urad za demografijo z odlokom ustanovila oktobra 2020, začetek uporabe odloka in s tem delovanja urada pa večkrat prestavila. Sprva je bilo predvideno, da bo urad vodil minister brez listnice, pozneje so odlok spremenili in zapisali, da bo urad vodil direktor, ki naj bi bil odgovoren vladi. Oktobra lani je bil za vršilca dolžnosti direktorja urada imenovan Danilo Lončarič. Za namestnico direktorja je bila imenovana nekdanja poslanka SLS Jasmina Opec Vöröš.