Po napovedih evropskega statističnega urada Eurostat bo imela Slovenija v letu 2100 več prebivalcev, starih 80 in več let, kot otrok, starih 14 let in manj. FOTO: Tatjana Splichal



Evropsko prebivalstvo se stara. V povprečju Evropejka v rodni dobi rodi 1,55 otroka, v Sloveniji smo nad povprečjem (1,61), a kljub temu bomo kmalu ena od držav z najstarejšim prebivalstvom, saj se življenjska doba daljša, število rojstev pa se ne povečuje tako hitro. Čez 30 let bo tretjina Slovencev stara 65 let in več. Starajoča družba prinaša s sabo številne ekonomske in družbene izzive.

#1: Staranje prebivalstva

Po napovedih evropskega statističnega urada Eurostat bo imela Slovenija v letu 2100 več prebivalcev, starih 80 in več let, kot otrok, starih 14 let in manj. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za moške bo 89,1 leta, za ženske pa kar 93,1 leta.

»Staranje je na eni strani velik dosežek družbe, na drugi strani pa je velika preizkušnja,« je povedal Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca. »Nekoč je tisti, ki je dočakal visoko starost, veljal za srečnega, saj so ljudje zgodaj umirali. Danes pa se ljudje bojijo starosti, ker ne vedo, kaj jim bo prinesla.«

Inštitut dr. Antona Korošca je na osnovi mednarodnega posveta o demografiji, ki ga je lani poleti organiziral skupaj z Wilfried Martens Centrom za evropske študije, izdal publikacijo Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi. Vse več ljudi, starejših od 65 let, pomeni, da se bodo povečali izdatki države za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo. Kot je v zborniku opozoril Marko Vidrih, bodo po napovedi Umarja javni izdatki, povezani s starostjo, do leta 2060 dosegli tretjino slovenskega BDP, delovno aktivnega prebivalstva bo za 13 % manj kot danes. Kje bo Slovenija dobila toliko denarja za pokojnine?


INFOGRAFIKA: Lucia Jerman


#2: Premalo rojstev

V Sloveniji se že dlje časa soočamo z negativnim naravnim prirastkom. Leta 2019 se je rodilo 1260 manj otrok, kot je bilo število umrlih v Sloveniji; v letu 2020 je bila ta razlika kar 3862, predvsem na račun t. i. presežne umrljivosti zaradi epidemije covida-19.

Epidemija bo najbrž tudi pri nas, tako kot drugod po svetu, povzročila upad rodnosti.

»Mladi se bojijo ustvariti si družino, v družbi vlada negativizem,« meni Jelševar. »Če smo iskreni, živimo v lepem času. Že nekaj časa ni bilo vojne, živimo v državi s čudovito naravo, ki nam jo marsikateri tujec zavida. Še mi se moramo zavedati, da si je mogoče s poštenim delom tudi v Sloveniji ustvariti lepo življenje.«

#3: Beg možganov

Med letoma 2011 in 2019 se je iz Slovenije izselilo 115.812 ljudi. Na leto se iz Slovenije odseli od 13 do 17 tisoč ljudi, k nam se jih je v zadnjih dveh letih priselilo nekoliko več, leta 2019 pa kar 16 tisoč več, kot se jih je izselilo, večina jih je prišla iz držav nekdanje Jugoslavije. Leta 2019 je bil vsak deveti otrok, rojen v Sloveniji, rojen tuji državljanki (največ iz BiH).

Čeprav se uveljavlja prepričanje, da se k nam priseljujejo predvsem nizko izobraženi tujci, iz države pa se izseljujejo predvsem visoko izobraženi, statistika pravi drugače. Leta 2019 se je na primer k nam priselilo 3070 visoko izobraženih tujcev, iz Slovenije pa se je izselilo 2598 visoko izobraženih Slovencev. Večinoma se izseljujejo v zahodne države Evropske unije: Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko.


Primož Jelševar je direktor Inštituta dr. Antona Korošca. FOTO: osebni arhiv


Kje so rešitve demografskih izzivov?

P. dr. Mari Osredkar, predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je povedal, da stroka poudarja potem trdnih družin kot eno od možnih rešitev. Opozoril pa je tudi na pomen našega odnosa do narave.

»Naš planet se hkrati stara in segreva,« je opozorila tudi državna sekretarka Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs. »Pri demografskih gibanjih in spremembah gre za izjemno kompleksen preplet demografskih gibanj, ki je odraz širšega družbenogospodarskega in človeškega razvoja, zato je težko pripisati odgovornost posamičnim akterjem.«

Nekaj možnih rešitev demografskih izzivov smo nakazali v članku v Družini (12/2021), kjer lahko preberete tudi, kako se slovenski katoliški pari med epidemijo odločajo za novo življenje.
_ _ _

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi

»Naš svet se hkrati stara in segreva«