Cerkev sv. Helene na Premu. FOTO: Ivo Žajdela

Sedanja podružnična cerkev sv. Helene na Premu je bila zgrajena po načrtih F. Faleschinija iz leta 1866 in blagoslovljena leta 1867. Do leta 2018 je bila župnijska cerkev Župnije Prem, od tedaj naprej pa je podružnična cerkev Župnije Ilirska Bistrica.

Cerkev je znana predvsem po prvih stenskih poslikavah slikarja Toneta Kralja (v tehniki a secco) iz leta 1921. Zato je kulturno zgodovinsko pomembna za dediščino Toneta Kralja, hkrati pa s Premskim gradom in rojstno hišo pesnika Dragotina Ketteja tvori kulturno enoto slovenske kulturne dediščine na tem območju ter vse bolj zaokroža turistično celoto in prepoznavnost kraja.

Kralja je na Prem povabil takratni premski župnikIgnacij Žganjar

Cerkev sv. Helene na Premu je nekaj posebnega po poslikavah Toneta Kralja (1900–1975). Namreč, slikar je na začetku svoje bogate umetniške poti, leta 1921, v cerkvi naslikal več poslikav, kar je bila prva njegova poslikava cerkve, ki jih je potem sledilo še zelo veliko, saj je ustvarjal v kar petdesetih cerkvah, predvsem na Primorskem. Da je Tone Kralj slikal na Premu, je poskrbel slikarjev rojak, takratni premski župnik Ignacij Žganjar.

Kraljeva monumentalna poslikava svetih bratov Cirila in Metoda na desni strani ladje v cerkvi sv. Helene na Premu (julij 2012, takoj po obnovi). FOTO: Ivo Žajdela

Na Premu Kraljeve prve cerkvene poslikave

Čeprav so premske Kraljeve prve cerkvene poslikave, veljajo za ene izmed najbolj pomembnih. Slikal je v prezbiteriju, ladji in na koru. V prezbiteriju je na steno za oltarjem naslikal dva angela keruba, na koru ob orglah pa dva medaljona s prizorom kralja David, ki igra harfo, in sv. Cecilije za orglami. Najpomembnejše so poslikave, ki jih je ustvaril na levi in desni steni ladje. Na levi je naslikal prizor Oznanjenja, na desni pa dva mogočna lika slovanskih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda.

Sv. Ciril z očenašem v glagolici. FOTO: Simon Avsec

Kraljeve monumentalne poslikave na Premu

Umetnostni zgodovinar dr. Igor Kranjc, ki je eden najboljših poznavalcev umetnosti Franceta Kralja, kot tudi nenaklonjenih mu zgodovinskim okoliščin, v katerih je deloval, je za premska sv. Cirila in Metoda zapisal, da sta »monumentalizirana, eden dviguje knjigo (z očenašem v starocerkveni slovanščini in pisavi glagolici oziroma cirilici) proti gorečemu križu (kot Mojzesov goreči grm, ki 'gori in ne zgori'), drugi jo stiska k sebi. Ti dve postavi sta dürerjevsko mogočni in barvno pretanjeno modelirani s sledovi svetlotemnega kontrasta, ki telesnost in njeno plastičnost do podrobnosti dematerializira.« Primerjava z Dürerjem, v mislih je imel njegove štiri evangeliste iz Stare Pinakoteke v Münchnu, se mu zdi umestna, ker je z morebitnim povzemanjem likovne zasnove Tone Kralj slovanska svetnika postavil na idejno in ideološko raven »evangelistov slovanstva« na meji z romanskim svetom, oziroma po vdoru italijanske vojske ter uprave na slovensko etnično ozemlje, kjer je premska cerkev takrat bila. Jezik in glagolska pisava sta ne le atributa teh dveh svetnikov, temveč tudi sinonima za identiteto ljudstva, ki se v cerkvi zbira v Božjem imenu.

Sv. Ciril z očenašem v glagolici (gre za cirilico, stilizirano za cerkveno slovanščino od začetka 18. stoletja naprej). FOTO: Simon Avsec

Polne harmonije ter sopostavljanja dinamike in statike

O dveh angelih kerubih za oltarjem je zapisal, da sta zrcalni sliki drug drugega, kar podvaja njuno moč. Kraljeve stenske poslikave na Premu, so po njegovem po formatu, kakor tudi po sredstvih monumentalne likovne izpeljave, vendar polne harmonije ter sopostavljanja dinamike in statike, barvno pa so odločno odmaknjene od realističnega koncepta slikarske govorice.« V Kraljevem delu je močno prisotna melodioznost linij, ki črpa navdih v glasbi, zato sta tudi poudarjena kralj David, ki igra harfo, in sv. Cecilija za orglami. »Tudi tu gre za stapljanje različnih občutij, ki so sicer svojska posameznim umetniškim zvrstem, pa hkrati sobivajo v slikarski umetnini.«

Škof sv. Metod. FOTO: Simon Avsec

Zanimivo, kako je Tone Kralj obvladoval monumentalno formo

»Umetnost je ena in nedeljiva. To je bilo sporočilo iz časa Treh labodov in je ostalo stalnica v ustvarjanju te generacije, ki pa se kljub zaostrenim socialnim in družbenim razmeram ni odrekla umetnosti kot avtonomni veji človekovega-umetnikovega bivanja, njegov pogled na svet, kateremu je bilo končno vse le podrejeno, in ustvarjanje je bilo vseskozi v ospredju,« ob Kraljevih umetninah na Premu spomni Igor Kranjc.

Tone Kralj je v družbenem prostoru vseskozi ostajal outsider kot umetnik, ki se je družbeno angažiral, toda ni prestopil iz umetnosti v nekakšne upravne vode. Ta koncept stapljanja slike, besede in glasbe se sklada s prizadevanji Kluba mladih, ki je iskal sožitje vseh umetnostnih zvrsti v času in prostoru. Po svoje pa je zanimivo, kako je Tone Kralj leta 1920/21 obvladoval monumentalno formo, tako na površinah, ki merijo 10 x 10 m ali pa 10 x 10 mm.

Škof sv. Metod. FOTO: Simon Avsec

Ali ni Kraljevo stensko slikarstvo od Prema dalje nazadovanje?

Igor Kranjc je ob Kraljevih poslikavah na Premu postavil zanimivo in logično vprašanje, ali »ni vse Kraljevo stensko slikarstvo od Prema dalje neke vrste nazadovanje? Od te opredelitve je (bilo) odvisno vrednotenje Toneta Kralja ne samo kot slikarja sakralnih notranjščin, temveč tudi Toneta Kralja kot slikarja nasploh ...« K temu je dodal, da se je s časom spreminjal stil in tudi kontekst nastajanja njegovih del.

Spomnil je, da pri Kraljevem cerkvenem slikarstvu gre za novodobno biblijo pauperum, kajti slikar je na slikarski način svetopisemsko vsebino približal lokalni skupnosti, ki se zbira v cerkvi, hkrati pa jo je tudi poučeval, nacionalno osveščal in sodobnost tudi ideološko (politično) komentiral.

Kraljeve poslikave na Premu je ob začetku obnove 6. julija 2012 ovrednotil umetnostni zgodovinar dr. Igor Kranjc (desno škof Bizjak). FOTO: Ivo Žajdela

Dolgotrajno zamakanje je močno poškodovalo poslikave

Dolgotrajno zamakanje strehe je zelo ogrozilo stropne in stenske poslikave slikarjev družine Furlani iz dvajsetih let 20. stoletja, za našo kulturno dediščino pa še pomembneje: ogrozilo je celostenske poslikave umetnika Toneta Kralja, ki jih je naslikal pri svojih dvajsetih letih. Predvsem sta pomembni celostenski upodobitvi slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in Gospodovega oznanjenja Mariji. V mladostnem ekspresionističnem slogu naslikani na obeh stranskih stenah cerkvene ladje pomenita začetek bogatega umetnikovega ustvarjanja v slovenskem cerkvenem prostoru, predvsem na Primorskem.

Blagoslovitev začetka obnove poslikav v cerkvi sv. Helene na Premu, škof Jurij Bizjak, 6. julij 2012. FOTO: Ivo Žajdela

Edina Kraljeva monumentalna ekspresionistična uresničitev

Poškodbe so postale na delih poslikav tako obsežne, da posameznih figur ni bilo mogoče več razpoznati, zlasti angelov iz Oznanjenja. Na nekaterih poslikavah ni bilo večje sklenjene površine, na kateri se ne bi kazali sledovi odpadlega beleža in celo ometa.

Zato je Igor Kranjc že leta 1998 opozoril, da je katastrofalno stanje Kraljevih poslikav na Premu »najlepše zrcalo najtemnejših plati naše spomeniškovarstvene službe zadnjega pol stoletja. Premske poslikave so dejansko edina monumentalna ekspresionistična uresničitev, pomembna ne le v nacionalnem okviru, temveč je to biser (sakralne) umetnosti sploh. Odreči se ji, ni le nacionalna sramota, je vandalizem, usmerjen proti umetnosti in civilizaciji, proti človeštvu, ki bo, ko bo ta mojstrovina dokončno propadla, obubožalo za umetnostni dosežek, ki veže človeško snovanje med Altamiro in tisočletji do konca sveta.«

Stopnja uničenosti poslikave škofa sv. Metoda leta 2009. FOTO: Ivo Žajdela

Reševanje in obnova poslikav na Premu je tekla zelo dolgo

Reševanje in obnova Kraljevih poslikav na Premu je tekla zelo dolgo. Ker je bilo najbolj akutno zamakanje strehe, so najprej naredili novo ostrešje in streho (2007). Šele nato so se lahko lotili dobesednega reševanja poslikav. Obe Kraljevi poslikavi v ladji so restavrirali devet let. To je bil temelj, za katerega je bil zaslužen nekdanji sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, ki je z veliko ljubeznijo poskrbel, da so obe stenski poslikavi restavrirali pod okriljem restavratorskega centra.

Šlo je za velike površine poslikav, za 90 kvadratnih metrov, ki so jih restavratorji po delih, po en kvadratni meter, »sneli« z zidu, v restavratorski delavnici očistili, utrdili, retuširali in restavrirali. Ko so poslikave na desni steni ladje s prizorom sv. Cirila in Metoda pritrdili nazaj na steno ter jih likovno obdelali, da so zakrili sledove uničenja in posegov, se je odprl pogled na veličasten prizor obeh svetih bratov in spremljajočih likov angelov. Enako je bilo s poslikavo s prizorom Marijinega oznanjenja na levi steni ladje.

Gospodovo oznanjenje Mariji. FOTO: Ivo Žajdela

Obnovo so zaključili 5. novembra 2023

Zadnji del obnove je trajal dve leti in so ga nadvse slovesno zaključili (šele) 5. novembra 2023. Obnova je potekala pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica (Minka Osojnik in Marta Bensa), restavratorska dela je opravilo podjetje GNOM d.o.o., ki ga vodi Jože Drešar. »Deset restavratork in Urban, ki se jim je pridružil. Dve leti, po štiri ali pet na dan, redkokdaj manj. Od 7.30 do 15.30. Dan za dnem,« je delo ob zaključku opisal župnik Stanko Fajdiga. Arhitektka Jeronima Kastelic je določila osvetlitev notranjosti z mislijo na namen prostora, to je na bogoslužje ter z mislijo, da bodo s svetlobo predstavljeni arhitektura in poslikave. Celotna obnova je stala okrog 225.000 evrov. Ob tem velja povedati, da ima župnija Ilirska Bistrica, pod katero zadnja leta spada tudi cerkev sv. Helene na Premu, kar 26 podružnic, za katere ljudje po svojih močeh zgledno skrbijo.

Gospodovo oznanjenje Mariji, angel. FOTO: Ivo Žajdela

Cerkev sv. Helene je bila dolga leta župnijska cerkev

Kaj pomeni obnova cerkve na Premu, je za Družino povedal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga. Najprej spomni, da je bila cerkev sv. Helene dolga leta župnijska cerkev, v kateri se je vsako nedeljo in tudi med tednom zbiralo župnijsko občestvo k obhajanju evharistije, k zakramentom in molitvi. »Čeprav je po združitvi z župnijo Ilirska Bistrica cerkev postala podružnična cerkev, je v njej bogoslužje vsako nedeljo in praznik, pa tudi večkrat med tednom. Ostaja kraj srečevanja vernikov premskega dela župnije ter bogoslužni prostor molitev in slavljenja Boga. Čeprav ima vsaka vas sicer svojo cerkev, pa je cerkev sv. Helene še vedno osrednji kraj zbiranja in molitve vernih ljudi v tem delu župnije«.

Gospodovo oznanjenje Mariji, angela. FOTO: Ivo Žajdela

Kako je videti dom, če ni urejen, če propada

»Kot taka je tudi premska cerkev v občutju ljudi njihova: zgodovinsko gledano, ker so jo s trudom in odrekanjem gradili njihovi predniki, duhovno gledano, ker se v njej zbira oltarno občestvo, ker je bila v njej večina sedanjih prebivalcev krščena, bila pri prvi spovedi in prvem obhajilu, prihaja k maši, ker so v njej poroke, ki so temelj zdrave družine,« spomni župnik Fajdiga in doda, da v to cerkev še vedno pripeljejo svoje pokojne, se v njej od njih poslovijo, jih izročijo Bogu in se zanje zahvalijo. »Zato je to neke vrste dom za te ljudi. In kako je videti dom, če ni urejen, če je zanemarjen, če propada, če grozi, da boš v njem dobil omet na glavo? Kako je videti cerkev, če te s svojo lepoto ne pelje k bistvenemu: k lepoti Boga, k lepoti svetosti (svetnikov), k veselju odrešenja? Lepota razveseljuje. Pomirja. Ustvarja posebno razpoloženje. Ko pogled zdrsne po prostoru, ko se ustavi ob oltarju, tabernaklju, poslikavah na stropu in stenah, križevem potu; ko se nasiti ob barvnih odtenkih, ki se med seboj lepo dopolnjujejo, ko se razveseli ob dekorativnih in ornamentalnih figurah: takrat se odpre tudi za večno lepoto, v hvaležnosti Bogu, našim prednikom in začuti, da veselje in radost Lepote. Tudi notranja osvetlitev poudarja in oživlja arhitekturo, poslikave in tabernakelj z glavnim in daritvenim oltarjem ter tako prispeva k doživljanju bogoslužja.«

Gospodovo oznanjenje Mariji, še en angel. FOTO: Ivo Žajdela

Pomen poslikav na Premu in v Avberju na Krasu

Zamakanje je ogrozilo stropne in stenske poslikave slikarjev družine Furlani iz dvajsetih let 20. stoletja, za našo kulturno dediščino pa še pomembneje: ogrozilo je celostenske poslikave umetnika Toneta Kralja, ki jih je naslikal pri svojih dvajsetih letih. Predvsem sta pomembni celostenski upodobitvi slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in Gospodovega oznanjenja Mariji. V mladostnem ekspresionističnem slogu naslikani na obeh stranskih stenah cerkvene ladje pomenita začetek bogatega umetnikovega ustvarjanja v slovenskem cerkvenem prostoru, predvsem na Primorskem.

Silvester Gaberšček je povedal, da mu je v osebnem pogovoru približno dve leti pred svojo smrtjo slikar Tone Kralj dejal: »Da bi rešil poslikave na Premu in v Avberju na Krasu, bi bil pripravljen žrtvovati vsa svoja ostala dela.« In teh ni malo. Prav zato bi bil njihov propad velika izguba za našo slovensko kulturno in duhovno dediščino. To je prepoznala tudi širša skupnost, saj je ministrstvo za kulturo sofinanciralo stroške obnove v dveh razpisih s skoraj 95.000 evrov. Preostalih 120.000 evrov pa je prispevala župnija in so zbrali krajani.

Kraljeva upodobitev angela keruba na steni za oltarjem. Kerubi so v Svetem pismu prvič omenjeni v Prvi Mojzesovi knjigi 3,24: »Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je švigal ogenj, da bi stražili pot do drevesa življenja.« FOTO: Ivo Žajdela

Obnova je ljudi povezala

Župnik Fajdiga poudari, da je obnova ljudi povezala, povečala čut za vrednost kulturnega in verskega izročila ter upravičila njihov ponos. »Da je cerkev njihova, so ljudje pokazali tudi s tem, da so darovali za obnovo. Zbirali so finančna sredstva. Gospodinje so večkrat razveselile restavratorke z domačim pecivom, večkrat so jih tudi povabile domov na kosilo. Tudi to je lepota in pripadnost. In ne nazadnje: ob blagoslovitvi so pripravili lepo duhovno, bogoslužno in kulturno praznovanje z recitiranjem pesmi domačink ter s sodelovanjem CMePZ Zvon in Ženskega pevskega zbora Prem.«

Kraljev David na koru. FOTO: Ivo Žajdela

V novi notranji preobleki je prava lepotica

Za domačinko Jerico Strle je premska cerkev že več kot štirideset let njena domača cerkev. Povedala je, da kot turistična vodnica obnovljeno cerkev zdaj z velikim veseljem pokaže turistom, ki pridejo na Prem, predvsem zaradi srednjeveškega gradu in spominske sobe Dragotina Ketteja. »V novi notranji preobleki, z reflektorji usmerjenimi v vse pomembne umetnine in v tabernakelj, je prava lepotica. S svojo elegantno in mogočno zunanjo ter notranjo podobo je vredna vse pozornosti ljudi od blizu in daleč. Na privzdignjeni legi zazrta v Brkine, Nanos, Snežnik, Vremščico ter v prostrano sinje nebo daje občutek odločnosti, varnosti in samozavestnosti.«

Kraljeva sv. Cecilija na koru. FOTO: Ivo Žajdela

Ko jo je prvič videla, je bila mrka in bleda

Spomni, da ko jo je prvič videla, je bila mrka in bleda. »Poslikave Toneta Kralja so sramežljivo razkazovale svoje rane, ki so jih skupile skozi leta obstoja. Klicale so na pomoč, a je bil njihov glas leta in leta preslišan. Ko se je za restavriranje Kraljevih del zavzela Kraljeva hči Tatjana, je delo končno steklo, a se je zaradi pomanjkanja finančne spodbude vse dogajalo zelo počasi. Prepočasi. Bila sem prepričana, da ne bom nikoli dočakala pogleda na vse restavrirane Kraljeve umetnine, pa sem delala račune brez krčmarja. Na svoje veselje lahko od lanskega novembra vsako nedeljo občudujem popolnoma prenovljeno notranjost premskega Božjega hrama. Vedno znova sem vzhičena nad tem veličastnim zgodovinskim sakralnim biserom ter nad tem, kaj vse se da narediti v kratkem času, če združijo moči srčni ljudje s pogumom in vizijo.«

Besedilo v wordu: Razpisa 2022 in 2023 ter blagoslovitev obnovitvenih del

Besedilo v wordu: članek o začetku obnove, 6. julij 2012

Ivo Žajdela, Premska slovanska apostola, Družina, 28. 4. 2024Romeo Volk, Kralj na Premu, Slovenski čas, št. 141, 9. 1. 2022

Župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga, ki upravlja tudi cerkev na Premu. FOTO: Ivo ŽajdelaCerkev sv. Helene na Premu. FOTO: Ivo Žajdela

1/25