Ob koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, v Sloveniji obeležujemo od leta 2006.  Državne proslave so vsako peto leto, vmesne, osrednje regijske pa prekmurske občine pripravljajo same. Letošnja bo prvič potekala v občini Lendava.

 »Skupaj bomo uspeli«

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je na včerajšnji proslavi ob obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matico izpostavil, da je bil to svetel trenutek naše zgodovine. »Slovenci smo bili v preteklosti večkrat izpostavljeni težkim preizkušnjam, kot smo tudi zdaj ob poplavah«, je dejal in dodal, »Skupaj bomo uspeli!«

Zgodovina slovenskega naroda je prežeta s pritiski, poskusi podrejanja in z izgubo narodnostnega ozemlja. V preteklosti smo bili izpostavljeni številnim težkim preizkušnjam. »A se nismo vdali v usodo, pač pa smo pogumno stopili skupaj! Zato smo kot narod obstali in zato danes živimo v samostojni državi,« je dejal. 

Lojze Kozar, župnik v župniji Odranci: »Smo ljudje dobrega srca«

»Povezanost in združenost prekmurskih Slovencev se je močno pokazala ob nedavnem prazniku Marijinega vnebovzetja v Turnišču, ko so k Mariji priromali ljudje od blizu in daleč s prepričanjem, da je Marija naša mati in da skupaj z njo potujemo v »nebo«. Ta vera se ne izraža samo ob prazniku, temveč vsak dan,« je delal župnik Lojze Kozar. 

Lojze Kozar. FOTO: Domen Permozer 

»Kljub temu, da za mlade ni vse urejeno tako, kot bi si želeli - tukaj imam v mislih službe in stanovanja, nekateri mladi še zmeraj ostajajo. Mlade še vedno vodi močna vera in dobrota, ki jo izražajo na svoj način; to so pokazali tudi ob preteklih poplavah, ki so prizadele tudi deželo ob Muri. Prav ta dobrota naših ljudi nas veseli in opogumlja, da gremo naprej z dvignjeno glavo ter nas oblikuje kot Prekmurce. Smo ljudje dobrega srca, vedno pripravljeni priskočiti na pomoč doma ali drugje. Praznik, ki ga obhajamo danes, je korak naprej, da postajamo vedno bolj eno.«

Franc Zorec, župnik v župniji Bakovci: »Različnost je prednost«

»Praznik, ki ga praznujemo danes je zagotovo zgodovinsko neprecenljiv, saj smo se s priključitvijo povezali v eno enoto in en narod. Menim pa, da mladi praznika v sodobnem svetu ne podoživljajo tako močno. Mladi niso več tako vezani na kraj in jezik, ampak so veliko bolj odprti, dostopnejši in prilagodljivi.«

Franc Zorec. FOTO: Domen Permozer 

»V Prekmurju vidim kvaliteto in prednost v sobivanju, kljub temu, da smo si zelo različni,« je zaključil Franc Zorec.

Kljub kulturnim razlikam je sobivanje prijetno, kar se pozna tudi v cerkvi. (Franc Zorec)

Boris Kučko, župnik v župniji Beltinci in dekan Lendavske dekanije: 

»Današnji praznik Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je izjemnega pomena za Prekmurce in tudi za vse Slovence. V tem času vsako leto zavlada veselje, da smo kot slovanski narodi združeni v skupni domovini. Vsako leto v beltinski župniji slovesno obhajamo praznik s slovesno in zahvalno sveto mašo za združitev z matičnim narodom. Tudi letos bomo zahvalno mašo obhajali v Lipovcih, kjer bomo hkrati obeležili še 100-letnico prostovoljnega gasilskega društva,« je dejal župnik Boris Kučko. 

Boris Kučko. FOTO: Domen Permozer 

»V preteklosti so bili katoliški duhovniki tisti, ki so veliko pripomogli k združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in tako se tudi mi trudimo, da ohranjamo narodno zavest tudi pri mladih. Kar bi želel izpostaviti je to, da v veliki meri izginja prekmurski jezik. V preteklih desetletjih je bil prekmurski jezik močno navzoč, to je botrovalo k temu, da se je narod ohranil. Morda bo v prihodnosti potrebno narediti še kaj več, da se bo narod ohranil. V Prekmurju vidim težavo, s katero se sooča vsa Slovenija. To so naravne nesreče, ki so se zgodile v zadnjem času, še posebej pa demografske krize, s katerimi se soočamo. Izpostavil bi nizko število rojstev in množično izseljevanje, ki je v zadnjih letih postalo stalnica. To se mi zdi napačno, saj smo v Sloveniji dobro cestno povezani, kar bi lahko pripomoglo k temu, da bi veliko več mladih ostalo tukaj v Prekmurju. Opazili pa smo tudi, da dobra cestna povezava omogoča ljudem iz drugih regij, da se priseljujejo k nam.«

V beltinski župniji je dobro poskrbljeno tudi za mlade, kjer župnija vključuje mlade v župnijsko glasbeno šolo, kjer je vpisanih več kot 250 mladih. S tem župnija nudi možnost izobraževanja in s tem tudi obstanka v domačem okolju. Mladi so v ključeni v mladinsko skupino, otroški in mladinski pevski zbor ter kot animatorji sodelujejo na oratoriju.  

Nikolaj Horvat in Kaja Šooš

»Izrednega pomena za slehernega posameznika je njegova narodna identiteta. Tudi mladi Prekmurci smo zelo ponosni, da smo Prekmurci in da smo Slovenci. 

Kako lepo mi je ob obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini venomer slišati misel: »Deca ste lüblene slovenske matere.«

Včasih nas sicer strašijo, da je v Prekmurju malo priložnosti, a to ne drži, če se znajdeš. In Prekmurci smo se še vedno znašli. Verjamem, da nekomu, ki mu Prekmurje predstavlja dom, srce daje spoznavati toplino prekmurskih ljudi in lepoto naših krajev. Obenem mislim, da postajamo vedno bolj regija velikih potencialov in nič več zgolj odrinjeni ali pozabljeni del Slovenije. Ljudje imajo radi Prekmurje, kar vedno znova odkrivam, ko potujem po Sloveniji. Kljub preizkušnjam veselje in optimizem vsekakor ostajata. Za srčnega nadobudneža je Prekmurje lahko kar sinonim za priložnost,« je dejal Nikolaj Horvat, animator v župniji Lendava. 

Nikolaj Horvat. FOTO: Rory Milakovič 

»Prekmurje je pokrajina na skrajnem severovzhodu Slovenije, ki temelji na prijaznosti in dobrosrčnosti preprostih ljudi. 

Prekmurci smo zelo gostoljubni, kajti vedno z velikim veseljem pogrnemo mizo, jo obogatimo s samimi domačimi dobrotami in tako poskrbimo, da od nas nikoli ne boste odšli ne žejni, ne lačni.

Način življenja se tukaj upočasni, med dnevom se najdeta tudi čas za počitek ali priložnost za izmenjavo kakšne besede s sosedom. Vedno smo si pripravljeni pomagati med seboj, za dobroto pa se uri tudi naša mladina. Tako se tudi sama vedno znova veselim oratorija v Župniji Murska Sobota, kjer se nas vsako leto zbere več kot 30 mladih prostovoljcev, ki v teh vročih poletnih dneh z največjo radostjo opravljamo funkcijo animatorja. Oratorij namreč predstavlja teden, ko otroci ob naši pomoči aktivno spoznavajo Boga in poglabljajo svojo vero. Hkrati pa v teh dneh tudi ne manjkajo zabava, petje in ples, nove pustolovščine in sklepanje novih prijateljstev,« je dejala Kaja Šooš, animatorka v župniji Murska Sobota.

Kaja Šooš. FOTO: Osebni arhiv