»Številne ptičje in žuželčje populacije, izumirajoče zaradi agrokemičnih pripravkov, ki jih sintetično ustvarja tehnologija, so koristne za samo poljedelstvo,« je zapisala papež Frančišek v okrožnici Hvaljen, moj Gospod.

V nedeljo, 1. septembra, skupaj s Pravoslavno cerkvijo petič zaznamujemo svetovni dan molitve za skrb stvarstva. S posebnim pismom ga je 6. avgusta 2015 uvedel papež Frančišek. Takrat je izdal tudi okoljsko okrožnico z naslovom Hvaljen, moj Gospod. Zamisel, da bi 1. septembra praznovali dan molitve, posvečene stvarstvu, pa se je rodila že leta 1989 na željo ekumenskega patriarha Dimitrija.

Kristjani so poklicani k ekološki spreobrnitvi

V pismu je med drugim zapisal: »Kot kristjani hočemo ponuditi svoj prispevek pri premagovanju ekološke krize, ki jo preživlja človeštvo. Kristjani so poklicani k ekološki spreobrnitvi, ki omogoči, da vse posledice srečanja z Jezusom privrejo na dan v odnosih s svetom, ki jih obdaja' (Hvaljen, moj Gospod: 217).


»Zdi se, da se zemlja, ki je naš dom, vedno bolj spreminja v velikansko odlagališče smeti. Marsikje na našem planetu se starejši ljudje z nostalgijo spominjajo nekdanjih lepih pokrajin, ki se danes utapljajo v smeteh.« (Hvaljen, moj Gospod)

Letni Svetovni dan molitve za skrb stvarstva bo tako za posameznike kot za skupnosti dragocena priložnost za obnovitev osebne privolitve vsakemu lastni poklicanosti varuha stvarstva, za dviganje zahvale Bogu za čudovito Božje delo, ki ga je on zaupal naši skrbi.
Prav tako bo mogoče prositi za pomoč pri varovanju stvarstva in za usmiljenje za grehe, ki smo jih storili proti svetu, v katerem živimo. Obhajanje dneva na isti datum skupaj s Pravoslavno cerkvijo bo ugodna priložnost pričevanja za vedno večjo občestvenost s pravoslavnimi brati. Živimo v času, v katerem se vsi kristjani soočamo z istimi pomembnimi izzivi, na katere pa moramo, če želimo biti bolj verodostojni in učinkoviti, dati skupne odgovore.«

Papež Pavel VI. že leta 1970 pozval k spremembi pri ravnanju človeštva

Pred papežem Frančiškom so na pomembnost varstva okolja opozorili njegovi predhodniki. Leta 1970 je bl. papež Pavel VI. na FAO (Organizacija Združenih narodov: Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo) govoril o nevarnosti »resnične ekološke katastrofe zaradi posledic industrijske civilizacije« in pri tem poudaril »obveznost in potrebo po temeljiti spremembi pri ravnanju človeštva«, ker se »velikanski znanstveni napredek, osupljiv tehnični pogum, izredna gospodarska rast, če niso združeni s pristnim družbenim in moralnim napredkom, prej ali slej obrnejo proti človeku«. V apostolskem pismu Ob 80-letnici pa je ekološka vprašanja predstavil kot dramatično in nepričakovano posledico nenadzorovanega človeškega delovanja.


»Genske spremembe so se v resnici velikokrat dogajale in se dogajajo v sami naravi. In te, ki jih povzroča človek, sploh niso sodoben pojav. Sem sodijo udomačevanje živali, križanje vrst in druge splošno sprejete stare prakse.« (Hvaljen, moj Gospod)

Sv. Janez Pavel II. že govoril o premajhnem prizadevanju po spremembi

Sv. Janez Pavel II. je v svoji prvi okrožnici leta 1991 Ob stoletnici opozoril, da »človek mnogokrat ne vidi nobenega drugega pomena tega naravnega okolja kot tistega, ki služi neposredni uporabi in potrošnji« ter povabil k celoviti ekološki spreobrnitvi. Dodal je, da si »premalo prizadevamo za ohranitev moralnih pogojev, zdrave 'humane ekologije'« in poudaril, da je uničevanje človekovega okolja nekaj zelo resnega zato, ker je Bog zemljo izročil človeku in ker je življenje sámo dar, ki ga je treba varovati pred različnimi oblikami uničevanja.


»Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani.« (Mt 6,26)

Papež Benedikt XVI: »Knjiga narave je ena in nedeljiva«

Prav tako je na neodgovorno ravnanje z okoljem opozoril zaslužni papež Benedikt XVI., ki je v okrožnici Ljubezen v resnici zapisal, da sveta ne smemo presojati tako, da osamimo enega izmed njegovih vidikov, kajti »knjiga narave je ena in nedeljiva« ter obsega okolje, življenje, spolnost, družino, družbene odnose in druge vidike. Skratka, »degradacija narave je namreč tesno povezana s kulturo, ki oblikuje človeško sožitje«.

Spremeniti se mora celotna družba, ne le posameznik

Podobno je razmišljal tudi papež Frančišek v okrožnici Hvaljen, moj Gospod, v kateri je izpostavil potrošništvo in egoizem, rešitve pa iskal v verskem nauku. Zapisal je, da ni dovolj, da se spremeni posameznik, temveč, da se mora za ekološko spreobrnjenje, ki je nujno za vzpostavitev trajnih sprememb, spremeniti celotna družba. Povabil je k »velikodušnemu ravnanju tudi tedaj, ko tega nihče ne vidi in ne prizna«, zavedanju, da vsaka stvar odseva nekaj božjega, saj nas to spodbudi k skrbi, ne uničevanju, in zmernosti oz. »slogu bivanja, ki je sposobno globokega veselja, ne da bi bili obsedeni z nebrzdano porabo«.

Rast v zmernosti in uživanje v malem

»Nenehno naraščanje porabniških priložnosti raztresa srce in preprečuje, da bi cenili vsako stvar in vsak trenutek, medtem ko nam vedra pozornost do vsake stvari, pa naj bo še tako neznatna, odpira veliko več možnosti za dojemanje in osebno uresničevanje. Krščanska duhovnost spodbuja k rasti v zmernosti in k uživanju v malem. Je vrnitev k skromnosti, ki nam omogoča, da uživamo ob malih stvareh, da se zahvaljujemo za priložnosti, ki nam jih ponuja življenje, ne da bi se oklepali tega, kar imamo, ne da bi žalovali za tem, česar nimamo. To od nas zahteva, da se izogibamo raznovrstnemu gospodovanju in golemu kopičenja užitkov.«


»Če gledamo na svet površno, če spregledamo vidna znamenja onesnaževanja in propadanja, se zdi, da stvari niso tako resne in da bi svet lahko še dolgo časa ostal tak, kakršen je. Takšno omahljivo obnašanje nam pomaga ohranjati naš slog življenja, proizvodnje in porabe.« (Hvaljen, moj Gospod)

Založba Družina je izdala tudi knjigo Matic in Meta za ohranitev planeta, v kateri mlada ekofrajerja skozi zgodbe predstavita ekološke težave in številne praktične nasvete za ohranitev našega planeta. Od vsakega prodanega izvoda je en evro namenjen organizaciji Ekologi brez meja. 

Čas stvarstva 2019 – mreža življenja

Ob svetovnem dnevu molitve za skrb stvarstva sta Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) in Konferenca evropskih Cerkva (CEC) podala skupno izjavo z naslovom Čas stvarstva 2019 – mreža življenja, ki sta jo podpisala predsednika organizacij Christian Krieger in kardinal Angelo Bagnasco. V njej pozivata k odgovornosti do stvarstva, prosita za odpuščanje, se zahvaljujeta Bogu za lepoto stvarstva in vabita k molitvi. Čas stvarstva je v bogoslužnih koledarjih vse večjega števila evropskih Cerkva poimenovano obdobje od 1. septembra do 4. oktobra.

Z uničevanjem okolja zadajamo bolečo rano Božjemu delu

»Človeški pohlep in ravnodušnost do človeka ter celotnega stvarstva ne smeta pretrgati mreže življenja,« so zapisali in povabili k molitvi za vse, ki trpijo zaradi podnebnih sprememb. »Zaradi napačne rabe naravnih virov, povezane tudi z uničevanjem in onesnaževanjem, še naprej zadajamo bolečo rano Božjemu delu, ki ga je Bog sam označil za 'zelo dobro'« (1 Mz 1,31). Prav tako kot papež Frančišek rešitev vidijo v sodelovanju, zato moramo »prekiniti krog koristoljubja in ločenosti in si priklicati v spomin, da smo vsi člani ene človeške družine in da smo vsi ustvarjeni po Božji podobi«.

Pozvali so vse ljudi, naj »sprejmejo konkretna in modra dejanja, delujejo kot dobri skrbniki in se z varovanjem biološke raznolikosti borijo proti neenakosti«.

Sinoda o Amazoniji

Tudi sinodalni očetje se bodo ukvarjali z ekološkimi težavami. Od 6. do 27. oktobra bo namreč v Vatikanu posebno zasedanje škofovske sinode o Pamamazoniji, in sicer na temo Amazonija, nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo.

Sinoda priznava Amazonijo kot privilegiranega in nenadomestljivega sogovornika ter želi stopiti naproti modrosti njenih ljudstev, jih podpreti v njihovem boju in z njimi deliti pričakovanja.

Okoljska tematika se začne že v prvem delu dokumenta Instrumentum laboris, ki nosi naslov Glas Amazonije. Amazonija sega na območja devetih držav in pokriva 7,8 milijonov km2 površine. Amazonski gozd, ki se spopada s številnimi požari, predstavlja 40 odstotkov vseh tropskih gozdnih površin na Zemlji. Dokument najprej predstavi lepoto in dobroto Božjega stvarstva, na drugi strani pa krik tako teritorija kot amazonskih ljudstev pred različnimi vrstami izkoriščanja. Življenje in teritorij sta opisana kot okolje, kjer se odvija zgodovina ljudstev v celostnem odnosu z Bogom, skupnostjo in naravo. Dokument opozarja na boj ljudstev proti tehnokratski paradigmi, katere edini cilj je čim večji dobiček, zato se ne ozira ne na naravo ne na ljudi, ki tam živijo.

Fotografije so simbolične. Foto: Anton Naglost, Alenka Žnidar, Tamino Petelinšek