Vest o odličju je prejemnika presenetila. Kot je povedal za spletno Družino, odločitev škofov, članov Slovenske škofovske konference, sprejema »v zavesti daru življenja in vere, osebne poklicanosti, naše medsebojne povezanosti in soodvisnosti v skupnosti Cerkve ter v predanosti zaupanemu mi tihemu delu. Ob navedenem ima pomen in sem zanj hvaležen.«

Lojze Čemažar je bil rojen  8. februarja 1950 v Klečah pri Ljubljani (župnija Ježica). FOTO: Tatjana Splichal

Prejemnik študentske Prešernove nagrade

Talent Alojzija Čemažarja, ki je ob nedavnem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu praznoval 74. rojstni dan, je bil prepoznan že v njegovih študentskih letih, ko je prejel študentsko Prešernovo nagrado. »Pred oseminštiridesetimi leti sem bil nagrajen za študijsko delo. Za iskanja, ki se nanašajo na vprašanja slikarstva v ožjem pomenu besede ter za prve korake v smeri osebnega slikarskega pristopa ter sloga,« se spominja.

Tokratno priznanje pa »mogoče kaže na odmev prizadevanj, ki so skozi čas postopoma puščala sledi v siceršnjem življenju, kakor tudi na papirju, platnu, zidovih in vitrajih,« je odgovoril na vprašanje, ali je ti dve odličji mogoče primerjati.

 Leta 1976 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. FOTO: Tatjana Splicha

Krog ljudi, ob katerih je rastel, je velik

Akademsko pot je Čemažar začel na Akademiji likovnih umestnosti v Ljubljani, kjer je po diplomi pri profesorjih Milanu Butini in Andreju Jemcu leta 1979 končal še podiplomski študij. Istega leta se je izpopolnjeval v Parizu.

Službeno pot je začel s poučevanjem na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji ter na svoji nekdanji šoli v Stožicah pri Ljubljani. V prvi polovici osemdesetih let pa je začel delovati kot samostojni slikar, je navedeno na spletni strani SŠK.

Snovanja je uresničil v več različnih klasičnih slikarskih tehnikah, posvetil se je osebnemu slikarskemu delu in izrazu ter sčasoma javnim delom sakralnih vsebin in motivov.

 V prvi polovici osemdesetih je začel delovati kot samostojni slikar. FOTO: Tatjana Splichal

Na vprašanje, od katerega umetnika je črpal največ, je odvrnil, da je krog ljudi, ob katerih je rastel in od njih ogromno prejel, tudi za svojo poklicno pot, velik. »Ko pa gre za vprašanje zgledov slikarjev iz pretekli obdobij in sodobnikov, lahko rečem, da se ob njih morem kaj naučiti. Naučiti zlasti, da slikarstvo ne 'kopira' stvarnosti, temveč iz nje črpa in se nanjo odziva s sporočilom v jeziku likovnega govora s povsem osebnim naglasom. Če pa bi želel te zglede po imenih našteti, bi bil krivičen, kajti marsikdo bi izostal prezrt.«

Biti s srcem pri vsakem delu

Lojze Čemažar je ustvaril obsežen opus razpoznavnih verskih vsebin, slik, krščanske ikonografije, predvsem v tehnikah oljnega in zidnega slikarstva ter vitraja. Njegove podobe Kristusa, Matere Marije ter svetnikov najdemo na številnih znamenjih po Sloveniji in izven njenih meja, med drugim v Sveti deželi.

Njegova dela segajo vse do Svete dežele. FOTO: Tatjana Splichal

Mu je katero delo še posebej pri srcu? »Prav bi bilo, če bi bil pri vsakem delu, v vsakem ravnanju zares s srcem,« odgovori modro. In doda: »So pa bile vsebine in teme podob vsakič lepe in bogate, kdaj tudi zahtevne. Srce jih pomni in se ga dotikajo … Vendar se velja od uspelih del, in še zlasti takšnih, malo oddaljiti, da bi tako mogla nemoteno bivati med ljudmi, katerim so namenjena.«

Iz utemeljitve odličja sv. Cirila in Metoda izhaja, da je Alojzij Čemažar s svojim delom »pokazal predanost slovenskemu narodu in krajevni Cerkvi ter sodobno umetniško govorico uspešno vključil v bogoslužni prostor. Pri poslikavi oltarne stene katoliške stolne cerkve v Beogradu se je v kompozicijskem in ikonografskem pogledu navezal na bizantinsko slikarstvo, s čimer je poudarjena ekumenska nota.«