Kakšno je bilo v letu 2020 naše osebno življenje? In kako je bilo obarvano javno življenje? FOTO: Tatjana Splichal



Ob prelomu leta pogled že stegujemo po novem letu in načrtih, ki pa sodijo zraven. Po vseh komunikacijskih sredstvih želimo »blagoslovljen božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto«. Hkrati pa se je dobro ozreti tudi nazaj. Kakšno je bilo v letu 2020 naše osebno življenje? In kako je bilo obarvano javno življenje?

Koronavirus

Kdor je do mislil, da je lahko v tem postmodernem ustroju sveta svoj balonček, otoček ali svoja inštitucija, se mu je lani to prepričanje zameglilo. 30. januarja je Svetovna zdravstvena organizacija naznanila javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti. Kar smo nekaj tednov sicer le poslušali po medijih, se je kmalu uresničilo tudi pri nas. Slovenska vlada je 12. marca razglasila epidemijo koronavirusa, dan preden je državni zbor sploh ustoličil novo – 14. vlado. "Domovina je kot družina; njeno vrednost spoznamo šele, ko jo izgubimo." To Flaubertvo misel smo izkušali spomladi. Prvi val je dobršen del prebivalstva vzel malce pišmeuhovsko. Zato nam je pač morala biti domovina – in na nek način tudi razširjena družina – odvzeta. Od 30. marca je bilo gibanje omejeno le na občine bivanja. Zaradi takšnega odnosa posameznikov se nam je zgodil še drugi val in 15. oktobra je stroka spet posegla po najstrožjem ukrepu: omejitvi na občine.


Lekcija »korona« nam je dala misliti domala na vseh področjih. FOTO: Tatjana Splichal


Učenje ponižnosti

Vrednosti stvari in ljudi se zave(da)mo šele, ko jih izgubimo. Tako je korona povzročila domino efekt. Vendar je tudi to dobro. Ne da je dobro, da se nam je zgodila korona. Se pa v njej da poiskati mnoga pozitivna spoznanja. Povejmo s primerom vavčerjev. Turistična sezona je utrpela hude posledice, toda ali bi Slovenci kdaj zapolnili toliko slovenskih kapacitet, kot smo jih lani? Odkrili smo, da precejšnjega dela Slovenije sploh ne poznamo (četudi še tako vneto kolesarimo in hribarimo). Obenem smo postali malce bolj ponižni. Zakaj bi hodil v trgovino vsak dan in ob nedeljah, ko pa lahko že po službi nakupim bistveno?

Pomoč spleta


Lekcija »korona« nam je dala misliti domala na vseh področjih. Če smo doslej na tehniko gledali kot na parazita prostega časa, smo jo lani mobilizirali na vsa področja življenja. »Sedaj ima že vsako lovsko društvo srečanje prek spleta«, mi je hudomušno pripomnil sosed. In res: lani je vse potekalo prek spleta: šola, pevske vaje, mladinske skupine, verouk in celo sv. maša. Duh namreč veje, kjer hoče (Jn 3,8). Večina pogovorov, ki bi jih sicer opravili s telefonskim klicem ali na kavi, se je odvijala na e-zaslonih. Po eni strani smo tako zapolnili vrzel, po drugi pa smo še toliko bolj začeli ceniti izgubljeno: pristne stike, naravo, sv. mašo, prijatelje ...


Lani je vse potekalo prek spleta: šola, pevske vaje, mladinske skupine, verouk in celo sv. maša. FOTO: Tatjana Splichal


Onkraj korone

Ob takšnem vsebinskem pregledu leta – tako osebnega kot javnega – lahko kaj hitro zapademo v skušnjavo zoženega vida. Svojo pozornost usmerimo le na slabo. Dobro pa spregledamo. Tako pozabimo na naše uspehe. Kot tudi uspehe Pogačarja in Rogliča, ki sta zasedla najvišji mesti na najprestižnejšem kolesarskem tekmovanju Tour de France. Če nadaljujemo v duhu eminenc, ne moremo mimo smrti škofov Urana in Smeja, pa alpinista Škarje. Ob izgubi se šele zavemo vrednosti in doprinosa teh velikih mož za slovenski narod. Uranove radosti in preprostosti, Škarjeve poglobljenosti, po zaslugi katere smo Slovenci postali alpinistična velesila, in Smejevega čuta za jezik in Prekmurce. Vse to lahko – celo moramo – prenesti v naša življenja.

»Gora te pokliče, ampak nikoli ne veš, kaj ima za bregom«, je nekoč izjavil Škarja. Prav v tem duhu premislimo globlje, za katere lanske lekcije se lahko zahvalimo. Česa smo bili še deležni poleg korone ali prav zaradi nje? Morda spoznanja, da v pleskanju sobe sploh nismo tako slabi. Da so se nam sicer prekrižali načrti, a smo končno našli čas zase in svoje?


Ob pregledu leta, kakršno je bilo lansko, lahko spregledamo dobro in pozabimo na uspehe. FOTO: AFP


Ja, leto je res kot gora. Šele ko z razdalje naredimo refleksijo, odkrijemo, kaj je imelo za bregom.

... potem lažje razumemo Jakoba: »Za čisto veselje imejte, moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, saj veste, da preizkušenost vaše vere rojeva stanovitnost.« (Jak 1,2-3)