35 sinodalnih delovnih skupin ali »circuli minores« je včeraj začelo svoje delo, je po navedbah spletnega portala Vatican News pojasnil Ruffini, predsednik Komisije za informiranje, katere člani bodo izvoljeni 9. oktobra. Udeleženci so imeli v delovnih skupinah priložnost, da se bolje spoznajo. Ruffini je na srečanju s časnikarji pojasnil tudi različne vidike metodologije tokratnega sinodalnega zasedanja.

Kot je poudaril, je papež Frančišek že v sredo v svojem nagovoru prvi generalni skupščini podal smernice za to začetno fazo sinodalnega dela: prednost je dana poslušanju, »postu« od govorjenja (predvsem javnega), medsebojnemu spoznavanju, razločevanju in spoštovanju zaupnosti. To pomeni, da se bo vesoljna Katoliška cerkev v teh štirih tednih zborovanja v Vatikanu na nek način »ustavila«.

Preberite tudi: Škof Matjaž o odprtih vprašanjih, ki jih prinaša sinoda [VIDEO]

Ta čas tihega in spoštljivega poslušanja, ki ga želi papež, lahko po Ruffinijevih besedah »svetu pomaga tudi na drugih področjih: vojne, podnebna kriza, povsod bi se morali ustaviti in prisluhniti drug drugemu«. Kot je razvidno iz Svetega pisma, evangelijev, nam tišina omogoča poslušanje in razločevanje.

»Način, kako si tako velika ustanova, kot je Cerkev, dovoli trenutek tišine v veri, v občestvu, v molitvi, pa je novost,« je dejal Ruffini na prvem srečanju s predstavniki medijev po začetku sinodalnih zasedanj.

V pogovoru s časnikarji. FOTO: Vatican Media

Proces delovnih skupin (»circuli minores«)

35 delovnih skupin je zbranih v različnih jezikovnih skupinah. Trenutno je v središču premisleka prvi del delovnega dokumenta ali Instrumentum laboris, ki govori o »značilnih znamenjih sinodalne Cerkve« in »pogovoru v Duhu«. Predstavlja zgodnjo fazo sinode, zato občutljivejša vprašanja, ki so navedena v istem delovnem dokumentu in jih je omenil tudi papež, še niso vstopila v začetne razprave posameznih skupin.

Udeleženci sinode imajo »veliko svobode«, vzdušje je zelo umirjeno in vsi doživljajo globoko »duhovno izkušnjo« - ta je bila v prvih dneh zasedanj predvsem »občestvena«.

Vsakemu udeležencu delovne skupine so bile na voljo štiri minute, da je predstavil samega sebe in nato še pot, ki jo je njegova krajevna Cerkev prehodila v prvi fazi sinodalne poti. Za vsako delovno skupino je bil nato izvoljen »poročevalec«, ki je zbiral različne izkušnje in primere ter jih po razpravi v skupini predstavil skupščini.

Ob tem lahko na generalni skupščini spregovori vsakdo in svoje misli v pisni obliki pošlje tudi na sinodalno tajništvo, je pojasnil prefekt Ruffini in poudaril, da imajo udeleženci sinode »veliko svobode«, da je vzdušje zelo umirjeno in da vsi doživljajo globoko »duhovno izkušnjo« - ta je bila v prvih dneh zasedanj predvsem »občestvena«.

Preberite tudi: Deset vprašanj in odgovorov pred začetkom »supersinode«

Korak za korakom

Po Ruffinijevih besedah si »kot časnikarji običajno poskušamo predstavljati konec česar koli: bodisi nogometne tekme ali političnih volitev«, odgovora pa ne moremo posredovati do konca dogajanja. Enako je pri sinodi, ki se je komaj dobro začela: in sinodalni proces se bo nadaljeval tudi v letu 2024.

To ni posvetovalna sinoda. Smo na sredini procesa, zato od te skupščine ne morete zahtevati, da napoveduje konec naslednje skupščine.

»Zato poskusimo stopati korak za korakom,« je pozval predsednik sinodalne komisije za informiranje, saj je prav metodologija sinode tista, ki zahteva takšno pot: »To ni posvetovalna sinoda. Smo na sredini procesa, zato od te skupščine ne morete zahtevati, da napoveduje konec naslednje skupščine.«

Narava končnega poročila

Končno poročilo, ki bo oblikovano konec oktobra, je nadaljeval, bo vključevalo »konvergence in divergence«, še vedno pa ne bo predstavljalo cilja, končne točke, temveč »pot, po kateri stopamo«. Zato bo to poročilo bolj nekakšen »Instrumentum laboris« in ne končni dokument, kakršni so bili objavljeni po koncu preteklih sinod, je poudaril prefekt Ruffini.