Papež Frančišek se je odločil obdržati osnovne poteze svojega grba, ki ga je izbral že ob škofovski posvetitvi. Kot poroča Radio Vatikan, ščit modre barve sedaj obdajajo papeški simboli, enaki tistim, ki jih je pred tem imel Benedikt XVI.: papeška mitra med dvema prekrižanima ključema zlate in srebrne barve, ki sta povezana z rdečo vrvjo. V osrednjem delu ščita modre barve so simboli reda, ki mu papež pripada, reda Družbe Jezusove: rumeno sonce z žarki, v njegovi sredini pa Kristusov monogram IHS rdeče barve. Iz črke H se dviga križ, oblikovan iz treh žebljev. Pod soncem sta zvezda na levi strani, na desni pa cvet narde in ne grozd, kot se zdi na prvi pogled. Zvezda predstavlja Devico Marijo, Kristusovo mater in Mater Cerkve, medtem ko cvet narde predstavlja sv. Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve. V španski ikonografiji je sv. Jožef običajno upodobljen z vejico narde v roki. Z obema simboloma je papež želel izraziti svojo posebno pobožnost do Device Marije in sv. Jožefa.

Sveti oče Frančišek je prav tako obdržal svoje škofovsko geslo ‘Miserando atque eligendo’, ki je zapisano pod ščitom. Latinske besede so vzete iz pridige sv. Bede Častitljivega, ki je v komentarju k evangeljskem odlomku, ko Jezus pokliče Mateja, zapisal: Jezus je videl cestninarja, ga pogledal z ljubeznijo (miserando atque eligendo) in ga izbral ter rekel: Hodi za menoj. Pridiga sv. Bede govori o božjem usmiljenju in je umeščena tudi v hvalnice za praznik sv. Mateja. Ravno na praznik sv. Mateja leta 1953 je mladi Jorge Bergoglio, star sedemnajst let, na poseben način doživel ljubečo prisotnost Boga v svojem življenju. Med spovedjo je začutil, kako se mu je srca dotaknilo usmiljenje Boga, ki ga je s pogledom nežne ljubezni klical v posvečeno življenje po zgledu sv. Ignacija Lojolskega. Ko je prejel škofovsko posvečenje, si je izraz sv. Bede izbral za geslo in življenjski program ter ga želel ohraniti tudi v svojem papeškem grbu.

Foto: splet