V Vatikanu so včeraj predstavili delovni dokument (Instrumentum Laboris) škofovske sinode o novi evangelizaciji. Kot poroča Radio Vatikan, bo trinajsto redno splošno zasedanje škofovske sinode potekalo od 7. do 28. oktobra 2012 v Vatikanu na temo ‘Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere’. Delovni dokument sta na tiskovnem uradu Svetega sedeža predstavila generalni tajnik škofovske sinode Nikola Eterović in podtajnik Fortunato Frezza.

Dokument je pripravljen na podlagi odzivov na Smernice (Lineamenta) – dokument, ki je bil izdan 2. februarja 2011 in poslan na trinajst sinod vzhodnih katoliških Cerkva sui iuris, sto štirinajst škofovskih konferenc, šestindvajset dikasterijev rimske kurije in na Zvezo višjih redovnih predstojnikov. Predloge in mnenja so prispevale tudi druge ustanove in posamezni verniki. Kot je na predstavitvi povedal nadškof Eterović, je vprašanje posredovanja krščanske vere eden od pomembnih izzivov Cerkve, o katerem bodo na zasedanju sinode razpravljali v okviru nove evangelizacije. Oba vidika sta namreč med seboj tesno povezana in se dopolnjujeta.

Eterović je zatrdil, da je čutiti potrebo po novih načinih in oblikah, s katerimi bi prispevali k boljšemu razumevanju Božje besede v življenjskih okoljih sodobnega človeka. Sinodalno zasedanje tako predstavlja priložnost za spodbudo pastirjev in krajevnih Cerkva na tem področju. Želja je, da bi nova evangelizacija pomagala ponovno odkriti veselje verovanja in navdušenje v občestvu vere.

Poleg predgovora in sklepa delovni dokument vsebuje štiri poglavja, ki se vrstijo pod naslovi: ‘Jezus Kristus’, Božji evangelij za človeka’, ‘Čas nove evangelizacije’, ‘Posredovanje vere’ in ‘Poživitev pastoralnega delovanja’. Medtem ko prvo poglavje poudarja, da je v središču krščanske vere in torej tudi evangelizacije evangelij Jezusa Kristusa in osebno srečanje z njim, je drugo poglavje pretežno namenjeno aktualnim izzivom evangelizacije, za katere dokument uporablja izraz 'scenariji nove evangelizacije'. Predstavljenih je sedem scenarijev: kulturni, družbeni, gospodarski, politični, scenarij znanstvenega in tehnološkega raziskovanja, scenarij komunikacije in verski scenarij.

Izpostavljena so tudi sredstva nove evangelizacije: ljubezen, ekumenski dialog, medverski dialog, župnije in pastorala poklicev. Njihov končni cilj je, da vprašanje o Bogu ponovno postavijo v sodobni svet, predvsem na Zahodu, ki je primarni, a ne edini geografski prostor nove evangelizacije. Kot je zatrdil Eterović, je nova evangelizacija ime za ponovni duhovni zagon, za začetek poti spreobrnjenja, ki ga Cerkev zahteva od same sebe, svojih skupnosti in vseh krščenih, da bi tako postala prostor, kjer se že zdaj lahko doživi Boga in kjer se pod vodstvom Duha vstalega Kristusa puščamo preoblikovati se z darom vere.

Poglavje, namenjeno posredovanju vere, izpostavlja, da je cilj nove evangelizacije posredovanje vere in da Cerkev posreduje tisto vero, ki jo tudi sama živi, vsi kristjani pa so poklicani, da k temu dajo tudi svoj prispevek. Četrto poglavje govori o pomenu pastoralnega delovanja. Posredovanje vere v okviru nove evangelizacije predlaga sredstva, ki so dozorela skozi izročilo Cerkve; gre predvsem za prvo oznanilo ter uvajanje v krščanstvo in vzgojo, pri čemer se teži k njihovi prilagoditvi na aktualne kulturne in družbene razmere. »Za evangeliziranje Cerkvi ni toliko potrebno prenoviti svoje strategije, ampak prej povečati kakovost pričevanja ljudi, ki so v Cerkvi,« je izpostavil Eterović. Nova evangelizacija bi morala prispevati k novemu apostolskemu zagonu, ki je sad novih binkošti, ter s tem prispevati k dinamičnosti običajnih dejavnosti evangelizacije Cerkve, pritegniti tudi osebe, ki so se oddaljile, ter dati nov zagon oznanjevanju evangelija ad gentes, je zatrdil generalni tajnik škofovske sinode. »Nova evangelizacija ne pomeni 'novega evangelija', kajti Jezus Kristus je isti včeraj, danes in vedno. Nova evangelizacija pomeni podati razlog naše vere ter s tem sporočiti Logos upanja svetu, ki hrepeni po zveličanju,« je še dejal Eterović.