Na predstavitvi za javnost so sodelovali predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, minister za obrambo mag. Matej Tonin in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš.

»Slovenska vojska je naredila napredek, a ta še ni zadosten,« je ugotavljal predsednik Pahor, ki pa kljub temu pa verjame v njeno sposobnost obrambe suverenosti Slovenije.

»Iz poročila Generalštaba Slovenske vojske izhaja, da je Slovenska vojska naredila viden napredek, ni pa ta napredek še dovolj za celovito delovanje v vojnih razmerah,« je ocenil vrhovni poveljnik obrambnih sil Pahor. »Vendar pa ocenjujem, da je Slovenska vojska skupaj z drugimi silami in ob podpori ljudi sposobna ubraniti ozemeljsko celovitost in suverenost Republike Slovenije.« 

Ključna naloga je povečanje števila pripadnikov Slovenske vojske 

V stalni sestavi je ustavljen trend padanja števila vojakov, v prostovoljni pogodbeni rezervi pa se je število povečalo za nekaj deset pripadnikov. »To še zdaleč ni dovolj, vendar z doslednim izvajanjem sprejetih ukrepov in njihovim izboljševanjem ter nadgradnjo lahko pričakujemo postopno povečevanje števila pripadnikov Slovenske vojske. To je ključna naloga,« je izpostavil Pahor.

Pomembna vloga pri epidemiji koronavirusa 

Predsednik je dodal še, da iz poročila izhaja tudi, da je imela slovenska vojska v preteklem obdobju pomembno vlogo pri podpori policiji in civilni zaščiti, pri varovanju državne meje in v času epidemije koronavirusa. 

Slovenija je bila in ostaja varna država. (Borut Pahor)

»Za dosego visoke stopnje pripravljenosti v vseh razmerah bo treba v naslednjih letih vložiti dodatna sredstva, dodatne napore pri izboljšanju organizacije in strukture, infrastrukture, opremljenosti in zagotovitve vseh potrebnih materialnih sredstev,« je ocenil predsednik.

Aktualno dogajanje v Ukrajini 

Predsednik Pahor je v svojem nagovoru izpostavil aktualno dogajanje v Ukrajini in ocenil, da se Slovenija na rusko ogrožanje mednarodnega reda in miru s pomočjo Ukrajini in sankcijami zoper Rusijo odziva kot aktivna članica Evropske unije in Nata, kot sestavni del Zahodnega sveta. 

»Že od začetka agresije poudarjam, da si moramo prizadevati za čimprejšnjo prekinitev ognja in nadaljevanje reševanja spornih vprašanj po mirni poti. Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena in zaenkrat ni znakov, da bi to bila, vendar moramo resno in naglo poslabšanje političnih in vojaških razmer v Evropi in svetu jemati z vso resnostjo. V tem smislu bo Slovenija po potrebi sprejemala sorazmerne ukrepe,« je napovedal predsednik.