Založba Družina je »svojemu« avtorju Ivanu Sivcu najlepšo čestitko za 75. rojstni dan 23. maja pripravila s tem, da ga je povabila, naj v Galeriji Družina prav na ta dan predstavil tri književna dela o treh duhovnikih, ki jih je napisal za njeno novo zbirko Slovenski narodni buditelji. Kot prvo (leta 2021) črtice o zavednem primorskem duhovniku Virgilu Ščeku (1888-1948) Ljubil sem slovenski narod, drugo (leta 2022) okruške o prvem slovenskem alpinistu in velikem humanistu Valentinu Staniču (1774-1847) pod naslovom Blagoslov gora, tretjo pa (leta 2023) zapiske o prvem slovenskem pesniku, časnikarju in strokovnemu piscu Valentinu Vodniku (1758-1819), ki ji je dal naslov Sloven'c, tvoja zemlja je zdrava. Pobudo za zbirko je dal Vili Kovačič, ki se je med številnimi Sivčevimi prijatelji, znanci in občudovalci tudi udeležil praznovanja pisateljevega rojstnega dneva.

»Našega prijatelja,« ga je v pozdravni besedi imenovala moderatorka pogovora Manica Ferenc, in ga temeljito predstavila zbranim. FOTO: Tatjana Splichal

S tremi na citre zaigranimi in zapetimi pesmimi sta Ivanu Sivcu za rojstni dan voščili in zbrane »ogreli« citrarka Tanja Zajc in pevka Teja Saksida.

FOTO: Tatjana Splichal

Z drugo pesmijo sta mu zaželeli dobro počutje med iskrenimi ljudmi, pravo okolje zanj, obenem pa Maničino iztočnico pogovora. Ivan Sivec je, dobro razpoložen (zjutraj je že bil, kot običajno, »na Primožu« nad Kamnikom), odgovoril, da se počuti odlično »iz oči v oči« s tistimi, ki so si tega dne zaželeli praznovati z njim.

Direktor Založbe Družine Tone Rode med nagovorom. FOTO: Tatjana Splichal

Ponosni Slovenci, ki se zavedajo svoje zgodovine in borbe za obstanek med drugimi narodi

Pisatelj Ivan Sivec se je naprej zahvalil založbi Družina in pobudniku zbirke Viliju Kovačiču za povabilo, da piše knjige za to zbirko. Poudaril je njen velik pomen, obenem pa ji zaželel, da njene knjige pridejo še bolj med ljudi. Slovence je opozoril, da bi se morali bolj zavedati sebe kot naroda, svojih korenin in bogate zgodovine. Da smo na tem prostoru »stali in obstali«. Biti bi morali bolj domoljubni in samozavestni. »Slovenci moramo nekaj več narediti, ne pa jamrati!« je povzdignil glas.

Vili Kovačič in Ivan Sivec. FOTO: Tatjana Splichal

Virgil Šček – neustrašni bojevnik za slovensko besedo pod fašizmom 

Takšen, pogumen in za slovenski narod zavzet, je bil primorski duhovnik Virgil Šček, ki ga je pisatelj predstavil kot prvega. Priznal je, da ga prej ni poznal, ko pa je pregledoval, kaj vse je napisal, in gradivo o njem, je odkrival, kako velik človek je bil. Pravi »čedermac«, zaslužen za to, da so Primorci in Kraševci v času italijanske okupacije ohranili svoj jezik, kulturo in pesem. To mu je uspelo, ker je bil blizu ljudem, je čutil z njimi, se je žrtvoval zanje. Res »ljubil slovenski narod«. Zanj, za zatirane Primorce in Krašovce, se je pridružil tajnemu društvu enako mislečih duhovnikov, združenih v Zboru svečenikov sv. Pavla, katerega tajnik (1920-1921) je bil, bil je pobudnik in soustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe (leta 1924), ustanovil je tednik Mali list (leta 1923). Spoznal je, kako je pomembno, da pridejo med ljudi knjige v slovenskem jeziku. In res so prihajale. Mohorjevke v velikih nakladah.

Ivan Sivec v družbi zveste bralke njegovih knjig in Vilija Kovačiča. FOTO: Tatjana Splichal

Valentin Stanič – pogumni gornik prvopristopnik in pomočnik ljudem 

Pred Ščekom je v prizadevanju za Slovence, slovenščino in ohranitev našega prelepega gorskega sveta, pa tudi obiskovanje, malce drugačna pota ubiral v Bodrežu pri Kanalu rojeni duhovnik Valentin Stanič. Nanj spominja gornikom dobro znana Staničeva koča pod Triglavom. Bil je »izjemen duhovnik, pa tudi praktičen človek«, ga je opisal Ivan Sivec. Prvi slovenski alpinist in eden prvih evropskih alpinistov, se je prvi povzpel na več visokih evropskih vrhov. Ko je še študiral v Salzburgu, ni le od daleč občudoval mogočnega 2713 metrov visokega Watzmanna, ampak se je prvi leta 1800 povzpel nanj v preprosti planinski opremi in obutvi. Istega leta je izmeril višino Grossglocknerja (Velikega Kleka, 3798 metra), najvišje avstrijske gore, na katero je stopil tudi pisatelj Sivec. Prvi je leta 1808 izmeril višino Triglava (2864 metra). Domov se je iz Salzburga odpravil kar peš, spotoma obiskal še Svete Višarje.

FOTO: Tatjana Splichal

Stanič je bil pesnik, pisatelj, prevajalec, šolnik, kulturnik, velik humanist. V Gorici je leta 1840 ustanovil slovensko knjigarno, istega leta prvo gluhonemnico na Slovenskem in leta 1845 prvo društvo zoper mučenje živali v tedanji Avstriji. Kmete je učil klepati kose, da so bolje rezale travo, sam popravljal župnišče, sekal bukova drva (med tem ga je obiskal Anton Martin Slomšek, ga ni prepoznal; Valentin se je izgovoril in se je šel v župnišče preobleč v kanoniško obleko ter takšen prišel nazaj), leta 1807 osnoval manjšo tiskarno; cepil je ljudi, ki so takrat množično umirali zaradi nalezljivih bolezni, zgradil je prvi most v Kanalu ob Soči.

FOTO: Tatjana Splichal

Valentin Vodnik – vsestransko nadarjeni in prizadevni pesnik ter publicist 

Kot tretjega je pisatelj Sivec predstavil bolj znanega, a še vedno premalo, duhovnika Valentina Vodnika, prvega slovenskega pesnika. Tistega pravega, ki ga je občudoval celo veliki France Prešeren, ko je pri stricu duhovniku na Kopanju prebiral njegove Pesmi za pokušino. Povedal je, da je Vodnik postavil »temelje slovenskemu pesništvu«, je znal »narodnega duha preliti v slovenščino, povedati iskreno, kar je čutil v svoji duši«. Bil je »vsestranski«. S pesmijo Gorenj'c, tvoja zemlja je zdrava, je opozoril, na kako dragocenem, rodovitnem in lepem svetu živimo. »Najlepšem na svetu,« je poudaril Ivan Sivec. V prvem slovenskem časniku Lublanskih novicah (izdajati jih je začel leta 1797) je pisal o tem, kar je ljudi zanimalo, v pratikah jim je svetoval, kar je bilo potrebno za njihovo življenje in preživetje, gospodinjam v Kuharskih bukvah (leta 1799), kaj naj kuhajo. Leta 1811 je napisal znano pesem Ilirija oživljena, leta 1816 pa Ilirija zveličana, hvalnico Avstriji, ki se ji je zameril s povzdigovanjem Francozov, kar mu je povzročilo mnoge bridke ure. Lotil se je celo prevoda knjige Jana Matouška Babištvo ali porodničarski pouk (leta 1818).

FOTO: Tatjana Splichal

Jubilejna torta in zdravica

 Na vprašanje direktorja založbe Družina Toneta Rodeta, če lahko pove, kaj pripravlja kot naslednjo knjigo za to založbo, je zaupal, da knjigo o skladateljih in zdravnikih Ipavcih. Če bo zdrav, namerava napisati še marsikaj drugega. Da bi bil zdrav in da bi napisal še veliko knjig, mu je najprej zaželela moderatorka Manica. Pa tudi: »Bog naj vas ohrani še naprej tako hudomušnega, vse ostalo tako imate.«

Direktor Tone se mu je zahvalil za vse, »kar obuja in prenaša naprej s svojim pisanjem, s knjigami«.

Za slavljenca smo na Družini pripravili torto. FOTO: Tatjana Splichal

Nato ga je povabil k razrezu jubilejne torte (to je naredil z ženo Sonjo) in zdravici s kozarcem penine. Ob njej so udeleženci slavnostnega dogodka pisatelju Ivanu Sivcu iz dna srca pod vodstvom odličnega pevca dr. Rafka Valenčiča zaželeli še veliko zdravih let, sebi in Slovencem pa z Zdravljico tisto, kar odlikuje prave Slovence.

Med gosti je bil tudi pevec Rafko Irgolič (stoji levo od Ivana Sivca). FOTO: Tatjana Splichal

Še več fotografij Tatjane Splichal ob praznovanju jubileja Ivana Sivca na Družini si oglejte v spodnji fotogaleriji.

1/8