Na vatikanskem tiskovnem uradu so danes predstavili poslanico papeža Frančiška za 54. svetovni dan miru, ki ga bomo obhajali 1. januarja 2021 pod geslom »Kultura skrbi kot pot miru«, poroča Radio Vatikan.

Na predstavitvi, ki jo je bilo mogoče spremljati preko spletnega prenosa, so sodelovali kardinal Peter Turkson in msgr. Bruno-Marie Duffé, prefekt in tajnik Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, Christine Jeangey, zaposlena na istem dikasteriju, ter Anne-Julie Keruel iz druge sekcije državnega tajništva.

Kultura skrbi je pot za izkoreninjenje kulture ravnodušnosti, odmetavanja in spora

Papež Frančišek je na začetku poslanice zapisal, da nas dogodki, ki so zaznamovali pot človeštva v preteklem letu, »učijo, kako pomembno je skrbeti drug za drugega in za stvarstvo, da bi gradili družbo, ki temelji na bratskih odnosih«. Kultura skrbi je po papeževih besedah pot za »izkoreninjenje kulture ravnodušnosti, odmetavanja in spora, ki danes pogosto prevladuje«.

Papež v poslanici spomni, kako v Prvi Mojzesovi knjigi beremo, da je Bog tisti, ki je človeka poklical k skrbi, obenem pa je tudi tisti, ki skrbi za svoje stvaritve. Vrhunec razodetja Očetove ljubezni do človeštva utelešata Jezusovo življenje in služenje. Kultura skrbi se je kazala tudi v življenju prve Cerkve in se nadaljuje vse do danes. Sveti oče pri tem navaja nekatera načela družbenega nauka Cerkve, ki usmerjajo življenje vernikov: pospeševanje dostojanstva vsake človeške osebe, solidarnost z revnimi in ljudmi brez obrambe, skrb za skupno dobro ter varovanje stvarstva. Papež Frančišek »odgovorne v mednarodnih organizacijah in v vladah, v svetu gospodarstva in znanosti, družbenih komunikacij in vzgojnih ustanov,« povabi, »naj vzamejo v roko ta kompas zgoraj omenjenih načel« ter dajo skupno smer procesu globalizacije, to je »resnično humano smer«.

Vzgoja se začne v družini

Sveti oče tudi tokrat zapiše, da je za kulturo skrbi treba vzgajati, vzgoja pa se začne v družini. Poleg nje imajo pomembno vlogo šola, sredstva družbenega obveščanja in verstva, predvsem verski voditelji.

Kultura skrbi po papeževih besedah pomeni skupno, »solidarno in soudeleženo prizadevanje za zaščito in pospeševanje dostojanstva in dobrega vseh; pripravljenost, da se bomo zanimali, da bomo pozorni na sočutje, spravo in ozdravljenje, na medsebojno spoštovanje in vzajemno sprejemanje«. Takšna kultura predstavlja privilegiran način za graditev miru.

Papež pslanico za 54. svetovni dan miru sklene z naslednjim povabilom: »Ne popuščajmo skušnjavi brezbrižnosti do drugih, zlasti do najslabotnejših; ne navadimo se pogledati stran, ampak si vsak dan konkretno prizadevajmo za 'oblikovanje skupnosti, ki jo sestavljajo bratje, ki se med seboj sprejemajo in skrbijo drug za drugega'« (Vsi bratje, 96).


FOTO: Vatican Media