Med liturgičnimi knjigami, ki se uporabljajo za praznovanje vélikega tedna, obstaja tudi posebna izdaja napeva o Gospodovem trpljenju Passio Domini nostri Iesu Christi, ki ga je leta 1989 izdala Kongregacija za bogoslužje. V slovenskem jeziku te liturgične knjige nimamo, na Zavodu za cerkveno glasbo pa so pripravili priročnik, ki je lahko v pomoč za dobro in pobožno oznanilo Trpljenja. Gre za prvo izdajo pétega Trpljenja, ki v celoti in dosledno uporablja besedilo iz zadnje (gre za izdajo iz leta 1999/2000) izdaje lekcionarjev v slovenskem jeziku.

Cecilija Oblonšek predstavlja novo publikacijo. FOTO: Ksenja Hočevar

Novo izdajo sedmih tiskovin Trpljenje našega gospoda Jezusa Kristusa je Zavod za cerkveno glasbo predstavil v torek, 21. marca, v predavalnici Teološke fakultete. »Pogosto uporabljamo izraz Pasijon, vendar v slovenščini imamo izraz trpljenje in želeli bi, da se pogosteje uporablja trpljenje,« je o naslovu povedala strokovna vodja Zavoda za cerkveno glasbo Cecilija Oblonšek, ki je predstavila sestavo sedmih tiskovin; ob njej je liturgik, cistercijan Nikolaj Aracki Trpljenje predstavil z liturgičnega vidika, biblicist, škof Maksimilijan Matjaž pa s svetopisemskega. Priložnostni zbor je del Trpljenja po Janezovem evangeliju, ki ga poslušamo na veliki petek, na predstavitvi v dvorani teološke fakultete tudi izvedel.

Priložnostni zbor ob predstavitvi Pasijona. FOTO: Ksenja Hočevar

Za Pripovedovalca, za Kristusa in za Množico

Izdaja trpljenje našega gospoda Jezusa Kristusa je sestavljena iz 7 tiskovin ter vsebuje 3 knjige v trdi vezavi za vlogo Pripovedovalca, za vlogo Kristusa ter za Osebe in množico, pri čemer vsaka knjiga vsebuje vse 4 evangelije (po Mateju za cvetno nedeljo A, po Marku za cvetno nedeljo B, po Luku za cvetno nedeljo C in po Janezu za veliki petek) in 4 zvezke za zbore, kar pomeni poseben zvezek za vsakega od evangelistov; v zvezkih so ob koralnem napevu za množico pripravljeni še štiriglasni odpevi za množico po napevih treh skladateljev: Alojzija Mava, Ivana Ocvirka in Matije Tomca.

V izdaji so poleg napeva Trpljenja še splošen uvod z opisom razvoja današnjih liturgičnih besedil Trpljenja, kratka razlaga o rabi koralnega notnega zapisa in nekaj pastoralnih napotkov za dobro oznanilo Trpljenja.

V izdaji so poleg napeva Trpljenja, zapisanega v kvadratni notaciji, še splošen uvod z opisom razvoja današnjih liturgičnih besedil Trpljenja, kratka razlaga o rabi koralnega notnega zapisa in nekaj pastoralnih napotkov za dobro oznanilo Trpljenja. Prevedena so t. i. predhodna navodila iz rimske liturgične knjige, pripravili so tudi poseben napev tonus planctus ali »jokajoči napev«. V knjige so vključili posebne oznake, ki oštevilčujejo posamezni glas oz. vlogo in bodo v pomoč pri učenju Trpljenja. Knjige so opremljene z grafikami pasijonskih podob Grégoira Hureta.

Cistercijan Nikolaj Aracki je Trpljenje predstavil z liturgičnega vidika. FOTO: Ksenja Hočevar

Pasijon se v bogoslužju bere trikrat: na cvetno nedeljo, veliki petek in …

Pasijon beremo v bogoslužju trikrat, je presenetil zbrane v kratkem predavanju Nikolaj Aracki: »Na cvetno nedeljo, na veliki petek in …« Da se je krščanska pasha pripovedovala, je poudaril liturgik: »gre za dvodelno zgodbo, ko je najprej predstavljeno trpljenje, to je čas žalovanja, in nato vstajenje, čas veselja – govorimo pa o eni, velikonočni skrivnosti. Pomembno je, da je zgodba celota.« Od prvih stoletij so velikonočni obredi jedro liturgičnega življenja; liturgija se je razvije iz obhajanja pashe, branja evangeljske pripovedi o Jezusovi smrti. 

Razumevanje velikega tedna in tridnevja se je razvilo v liturgično obredno celoto šele potem, ko je bila Cerkev dovoljena, državna.

Aracki je razložil, da se je razumevanje velikega tedna in tridnevja razvilo v liturgično obredno celoto šele potem, ko je bila Cerkev dovoljena, državna: »Že sv. Avguštin je zapisal, da se pasijon poje bolj slovesno.« Skozi stoletja se je obhajanja tridnevja spreminjalo, od 7. stoletja ta razvoj spremljamo v liturgičnih knjigah. V 11. in 12. stoletju pasijon stopi iz cerkve, pasijon postane dramatična ljudska igra. »Razvijejo se procesije, češčenje križa ...,« je opisal kratko zgodovino pasijona Aracki in posebej poudaril, da »pasijona ni dramska igra, ni zgolj posnemanje, ampak je pasijon oznanilo, katerega cilj je zapisal že Izaija: In preko svoje muke bo videl svetlobo …«

Ob koncu kratkega predavanja je liturgik Aracki razkril, da direktorij o ljudskih pobožnih že od 11. stoletja naprej pasijon predlaga v branje ob »previdevanju bolnikov«, se pravi pri oskrbi umirajočih z zakramenti. »To lepo pokaže, kako bogoslužje vstopa v življenje. Ne gre le za lepo odpeto pobožnost, ampak vodi h prehodu, pashi, ki jo kristjan, ko zapušča svet, doživlja, ko sotrpi s Kristusom.

Škof Maksimilijan Matjaž je spregovoril o svetopisemskem vidiku trpljenja. FOTO: Ksenja Hočevar

Maksimilijan Matjaž: Kako so trpljenje opisali štirje evangelisti?

Da Trpljenje predstavlja srčiko evangelija, je povedal biblicist Maksimilijan Matjaž: »Nekateri eksegeti pravijo, da so evangeliji samo podaljšano oznanilo trpljenja. Pasijon je najstarejši del evangelijev, tisti del, ki ga je morala prva Cerkev najbolj močno razložiti, dokazati.« Čeprav je bilo trpljenje, smrt in vstajenje najteže razumljiva skrivnost tudi za Jezusove učence, se po besedah škofa Maksimilijana prav v poročilu o trpljenju vsi štirje evangelisti najbolj približajo drug drugemu. V Markovem evangeliju imamo najstarejše in prvo poročilo o Kristusovem trpljenju in Marko Kristusa predstavi kot »trpečega Sina človekovega«, v ospredje postavi »človekovo soudeleženost v Kristusovem trpljenju«. 

Matejev evangelij, ki ga bomo poslušali na letošnjo cvetno nedeljo, najbolj izčrpno pokaže, da se je v Kristusovem trpljenju uresničila prerokba Stare zaveze.

Matejev evangelij, ki ga bomo poslušali na letošnjo cvetno nedeljo in je po besedah biblicista Matjaža glavna podlaga za pasijon, »najbolj izčrpno pokaže, da se je v Kristusovem trpljenju uresničila prerokba Stare zaveze. »Kristusa Matej predstavi kot trpečega Mesijo, v katerem se je dopolnila usoda izvoljenega ljudstva,« je dejal škof Maksimilijan in predstavil še pasijon v Janezovem in Lukovem evangeliju: »Janez Jezusa predstavi kot Jagnje Božje, kot trpečega poveličanega Božjega Sina, Luka pa Kristusa tudi v pasijonu predstavi kot usmiljenega Odrešenika, kot tistega, ki s svojo smrtjo sprejema nase greh in ga odpušča.« 

Škof Maksimilijan je kratko razlago o vlogi evangelistov sklenil, da je na mestu, da se v ciklusu treh liturgičnih let A, B in C na cvetno nedeljo menjujejo Markov, Lukov in Matejev pasijon. »Poročila so identična, vsak pa da pomemben poudarek,« je dejal škof in dodal, da vsako leto pa na veliki petek beremo Pasijon po Janezu, v katerem je močno izpostavljen kontemplativni vidik trpljenja: Janez že v začetku evangelija naznani konec: Če pšenično zrno ne pade v zemljo … Pšenično zrno, ki postaja kruh, ki postaja meso za življenje sveta. Zato je Janezov evangelij najbolj primerni evangelij velikega petka in vstop v sveto tridnevje.«

1/5