Na knjižnem sejmu v Ljubljani so včeraj v Forumu za obiskovalce predstavili tudi knjigo o najvišji slovenski gori, ki je izšla pri založbi Družina. Predstavitev je v imenu založbe vešče vodila Darja Ovsenik, o gori gora za Slovence pa so zaporedoma spregovorili umetniški fotograf Franci Stele, dr. Peter Skoberne, dr. Stanko Klinar in Janez Bizjak. Stele je povedal, kako je fotografiral goro, Skoberne, kako jo je opisal, Klinar o njenem imenu, Bizjak pa o zavarovanju pred preštevilnimi obiskovalci.

Stele je povedal, da je to že njegova tretja knjiga o očaku in da so njegove fotografije razdeljene v tri sklope: posnetke Triglava s severne prepadne strani, sam vzpon na vrh in poglede na jezera pod Triglavom ter triglavsko botaniko.

Skoberne je dejal, da je Triglav iskal v podatkih, zgodovini raziskovanj, zgodovini vzponov v severno triglavsko steno, podobi, narodnem parku, celo na borzi, doživetjih, pripovedkah, a ga je zares »našel v objemu«, čeprav je gora v veliko pogledih »gora presežnikov«.

Klinar, prevajalec, avtor planinske literature in izreden poznavalec slovenskih gora, je spregovoril o imenih te gore, ki bi komu, če pomisli na staroslovansko božanstvo, ki »tre glave«, ob vzponu na Triglav nagnal strah v kosti. Spomnil je tudi na za Triglav zelo zaslužnega in prizadevnega dovškega župnika Jakoba Aljaža, ki ga je ob Nemcih, ko so se ti preveč košatili na njem, pridobitev te gore za Slovence »gnalo izredno domoljubje«.

Bizjak, nekdanji direktor Triglavskega parka, je odkrito povedal, da se na Triglav vzpenja preveč ljudi, da Slovenci »nismo vredni te 'svete gore', ker smo jo oskrunili do skrajnosti« (gnanje za rekordi, prodaja pijače na vrhu, veliko onesnaževanje …). Karikirano je pripomnil, da bi kazalo na Kredarici »postaviti semaforje«, toliko ljudi se že vzpenja oziroma sestopa z najvišje slovenske gore. Poudaril je, da se bodo morali planinci vnovič naučiti skromnosti, zmernosti in pravega odnosa do Triglava in drugih gora.


Foto: Jože Pavlič