Naslovnica

Od brezna Macesnova gorica do protitankovskega jarka pri Mostecu

Kraje grobov v zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne in po njej Inštituta za novejšo zgodovino so predstavili Marta Rendla, Andrej Pančur in Jože Dežman.

Podatke o zapornikih taboriščnikih v letih po drugi svetovni vojni je zbral Tadej Cankar.

Arheolog Uroš Košir piše o pokrajini mrtvih in spomina na območju soške fronte ter njenega zaledja.

Sledi refleksija Pavla Jamnika o kosteh ubitih, ki postanejo orožje živih.

Andrej Mihevc je predstavil stanje brezna pod Macesnovo gorico.

Arheološka in antropološka poročila o ekshumacijah in arheoloških raziskavah v zadnjih letih so napisali arheologa Uroš Košir in Luka Rozman ter antropologinja Petra Leben Seljak.

Tokrat so preiskali in prikazali brezno Macesnova gorica v Kočevskem rogu, novo grobišče Brezno 3 v Kočevskem rogu, Mihcovo brezno pri Dobcu, protitankovski jarek pri Mostecu, Koščevo brezno pri Gornjem Igu, grobišče Vinograd pri Šembijah ter brezno Debliške livade ob grobišču Pod Krenom.


Leta 2020 so pri Mostecu pri Dobovi v dolžini 21 metrov izkopali 276 oseb iz manjšega dela protitankovskega jarka. VIR: knjiga Pravica do groba


Prvo poročilo komisije je pri Družini izšlo leta 2008

Časopis Družina je edini medij v Sloveniji, v katerem stalno in obširno pišemo o vsem, kar je povezano z raziskavo zamolčanih grobišč, o spominskih prireditvah in o literaturi o tej temi.

Založba Družina je do zdaj izdala tudi vrsto knjig o tovrstnih zločinih komunistov.

Prvo poročilo komisije je pri Družini izšlo leta 2008, bilo je več ponatisov, tudi v hrvaščini. Drugo poročilo govori o prelomnem odkritju morišča in grobišča za enajstimi pregradami v rovu sv. Barbare v Hudi jami.

Tretje poročilo ima naslov Resnica in sočutje, četrto Nemoč laži.


Dr. Jože Dežman, urednik 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. FOTO: Ivo Žajdela


Vseh pet poročil komisije ima skupaj 2.150 strani

Naslov pete knjige, Pravica do groba, ki je zdaj pred nami, je napoved vsebin, ki odkrivajo, kaj so storili in kaj je treba še storiti, da bi Republika Slovenija vsem smrtnim žrtvam »vseh vojn in z njimi povezanih dogodkov«, ki jim je posvečen spomenik na Kongresnem trgu, razen tega spomenika zagotovila tudi spomin in grob.

Kako daleč smo od tega, nazorno govori podatek, da od okoli sto tisoč popisanih žrtev druge svetovne vojne dve tretjini še nimata vpisanega kraja, kjer so pokopani.

Vseh pet poročil komisije ima skupaj 2.150 strani. V temelju revidirajo naše vedenje o najhujših bratomornih vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti v naši zgodovini.


Dr. Peter Mikša je predstavil izdelavo nove podatkovne in prostorske baze prikritih vojnih grobišč. FOTO: Ivo Žajdela


Komisija poslej pod okriljem ministrstva za obrambo

Dr. Jože Dežman je na predstavitvi 5. poročila Pravica do groba najprej izpostavil zadnje novosti in pomen zadnje knjige.

Uvodoma je izpostavil najnovejšo vest, da je bilo delovno področje Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč nedavno, konec maja, zakonodajno preneseno z ministrstva za delo v upravo za vojaško dediščino na ministrstvu za obrambo.

Peta knjiga poročila je po njegovem pomembna, ker analizira celo vrsto vprašanj, na katere bomo odgovarjali v prihodnosti, je izhodišče za uspešno nadaljevanje tradicije na področju urejanja vojnih grobov, je dvig strokovnih standardov, zlasti pri vzpostavitvi registra, pa tudi arheološko-antropološka poročila kažejo dvig kakovosti na novo raven.


Marta Rendla in Andrej Pančur sta predstavila podatkovno bazo s kraji smrti in grobov v zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne Inštituta za novejšo zgodovino. FOTO: Ivo Žajdela


Država ne ureja vojnih grobov v skladu z zakonodajo

V svoji predstavitvi je orisal problematiko vojnih grobov, pokopališč in grobišč, na ozemlju Republike Slovenije jih je okoli 1.800. Od tega je okoli 120 pokopališč iz prve svetovne vojne, okoli tisoč grobov, pokopališč in grobišč je iz druge svetovne vojne (iz časa socialistične Slovenije) ter več kot 700 prikritih morišč in grobišč.

Ugotovil je, da je neznana ali izbrisana iz državnih registrov večina vojnih grobov iz prve in druge svetovne vojne ter da država ne ureja vojnih grobov, pokopališč in grobišč v skladu z lastno zakonodajo in mednarodnim pravom.


Arheolog dr. Uroš Košir je predstavil raziskavo in rezultate raziskave nekaterih grobišč iz zadnjega obdobja. FOTO: Ivo Žajdela


Nastaja nova podatkovna in prostorska baza prikritih vojnih grobišč

Dr. Peter Mikša z Filozofske fakultete je predstavil izdelavo nove podatkovne in prostorske baze prikritih vojnih grobišč, ki bo podlaga za upravljanje registra vseh vojnih grobišč.

Baza bo obsegala množico podatkov o grobovih in o osebah.

Dr. Andrej Pančur in dr. Marta Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino sta predstavila podatkovno bazo s kraji smrti in grobov v zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne INZ.


Slovenske svetinjice iz Brezna 3 v Kočevskem rogu. VIR: knjiga Pravica do groba


Arheologija pri preiskavi grobišč zločinov komunizma

Arheolog dr. Uroš Košir je predstavil raziskavo in rezultate raziskave nekaterih grobišč iz zadnjega obdobja, ki so predstavljeni v knjigi peti knjigi poročila.

Najprej novo grobišče Brezno 3 v Kočevskem rogu, v njem so odkrili najmanj 258 ubitih oseb.

Drugo je grobišče Mihcovo brezno pri Dobcu, v njem so odkrili tri osebe, ki so jih tu ubili partizani leta 1942, eno so iz njega izvlekli že med vojno in jo pokopali na pokopališču. Tu bo možna tudi DNK analiza.

Leta 2020 so pri Mostecu pri Dobovi v dolžini 21 metrov izkopali 276 oseb iz manjšega dela protitankovskega jarka.

Tudi lani so iznesli umorjene iz Koščevega brezna pri Gornjem Igu, najmanj 50 ubitih.

V letih 2019 in 2020 so izkopali grobišče Vinograd pri Šembijah. V njem so našli 31 nemških vojakov, ubitih v zaključnih spopadih pri Ilirski Bistrici.

V letih 2018 in 2019 so raziskali brezno v Debliških livadah, ki je neposredno ob grobišču Pod Krenom. V njem niso našli ubitih, pač pa veliko predmetov.


Delovna različica nove aplikacije Prikrita grobišča. VIR: knjiga Pravica do groba