Napisala jo je s. Helena Reberc, posvečena sestra v duhovnem gibanju Emanuel, predgovor vanjo član tega gibanja in urednik za duhovnost pri Družini Marjan Pogačnik, izdala pa Založba Emanuel.

S. Helena Reberc in Robert Štaba sta navzočim obiskovalcem v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku pripravila živahno, predvsem pa pričevalno predavanje o eksorcistu Marijanu Arharju. FOTO: Jožef Pavlič

Gosta je predstavila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar, nato se je pogovarjala z njima. V sila zanimivem pogovoru sta s svojo živo spominsko besedo, pa tudi ob dokumentarnih fotografijah o Arharju, projiciranimi na platno, odstirala zaveso z njegovega za marsikoga skrivnostnem življenju. Posebej kar zadeva njegovo izganjanje hudobnega duha, zaradi česar – obsedenosti z njim – so k njemu prihajali številni Slovenci, pa tudi ljudje od drugod. Pri zahtevni nalogi, za katero ga je »zadolžil« tedanji ljubljanski nadškof metropolit dr. Franc Rode, je bil namreč zelo »uspešen«. To, in pa poznanstvo z njim, posebej na romanjih v Paray-le-Monial v Franciji, v Medžugorje in na Kurešček, potrjuje okrog 130 pričevanj v knjigi.

Marijana Arharja se je spomnil tudi pisatelj dr. Jože Urbanija. FOTO: Jožef Pavlič

Pričevanjem sta svoje dodala Robert Štaba, ki je eksorcista večkrat spremljal na romanjih, in Jožef Pavlič, kateremu se je še posebej zapisalo v spomin romanje z Marijanom Arharjem julija 2005 v Paray-le-Monial, obisk pri njem na Črnem Vrhu, kjer je bil župnik; za revijo Prenova pa je po njegovi smrti 5. maja 2017 zbral več pričevanj o izjemnem duhovniku. Tako enkratnem, da je Marjeta Humar celo predlagala, da bi bil »vreden oltarja«, čemur je pritrdilo več navzočih, se je strinjalo s predlogom, da se Marijanu Arharju velja priporočati v hudih stiskah in težavah.

Še posebej, ker je videl človeku v srce, našel pravo besedo in rešitev zanj, ko se je zatekel k njemu. Marsikomu je ostal v trajnem spominu njegov izprašujoči pogled, spoved pri njem, en sam stavek, ocena, ki je veljala. Res karizmatičen človek in še posebej duhovnik. Žal se mnogi župljani župnij, na katerih je deloval (Mekinje, Vrhnika, Trebnje, Gozd nad Kamnikom, Tunjice in Šenturška Gora, Črni Vrh nad Polhovim Gracem), niso zavedali njegove velike duhovne moči in darov »od zgoraj«.

Tunjičani so odkrito priznali, da niso vedeli, kako velikega duhovnika so imeli v svoji sredi in župniji. FOTO: Jožef Pavlič

Imeli so ga celo za nekoliko čudaškega, kar je v resnici bil, a za Boga in od njega obdarjen. Takšni so svetniški ljudje, čeprav je bil Arhar globoko ukoreninjen v ta svet, stvaren človek, je po drugi svetovni vojni kot mlad fant doživel razlastitev in uničenje očetovega uspešnega pohištvenega podjetja. Tudi med bogoslovci je veljal za nenavadnega, skrivnostnega, a vseeno nadarjenega študenta, bil je celo tajnik odbora za Baragovo beatifikacijo, na novi maši mu je govoril znameniti psiholog dr. Anton Trstenjak, ni se bal nikogar, ne Udbe ne strogih in uglednih teoloških profesorjev, ki jim je postavljal razna vprašanja kar med predavanji. Skratka tih, a vseeno dovolj »zgovoren«, kar najlepše potrjuje knjiga o njem.

Značilna podoba duhovnika Marijana Arharja, kakršna bo ostala mnogim v spominu. FOTO: Jožef Pavlič

Pričevanjem so se pozneje pridružili mnogi med številnimi gosti v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku, ki so Marijana Arharja poznali, se družili z njim, je močno vplival na njihovo življenje. Avtorica knjige, s. Reberčeva, psihologinja, jih je povabila, naj zapišejo, kar vedo o Arharju, in ji to posredujejo. Tako bo dopolnila številna že zapisana pričevanja o tem, kako je dobri Bog za svojega pričevalca izbral preprostega slovenskega duhovnika, a močno odprtega zanj, globoko vernega, pobožnega in tudi vnetega Marijinega častilca. Dragocena, kolikor se bo kdaj začel postopek za njegovo prištetje k blaženim. Zakaj pa ne, so si bili edini navzoči. K njemu prihajajoči so začutili, kako globoko je predan Bogu, ozdravljeni pa, kako Bog deluje po pričevalcih, ki skrito in skromno živijo med njimi. Tudi kot duhovniki.