V zgodovinskih pisnih virih je cerkev v Jakobu prvič omenjena v zapisu o turškem obleganju iz leta 1535. Sedeže v skromni kulturni dvoranici, ki si jo kraj deli v stavbi z vaško gostilno iz 16. stoletja, so se lepo zapolnili in vsakega obiskovalca so bili organizatorji dogodka KUD Jakob veseli. 

Poseben pozdrav pa je veljal domačemu župniku gospodu Robiju Sekavčniku ter dekanu Igorju Ignaciju Novaku, vodji pesniške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Sabrini Hudales, ravnateljici OŠ Jakobski Dol Zdenki Ekselenski, predstavnikom društev v kraju in seveda avtorju knjige, domačinu, dr. Leonu Senčiču, ki je sicer po osnovni profesiji naravoslovec, po upokojitvi pa se je povsem posvetil zgodovinskemu raziskovanju rodnega kraja.

»Soba brez knjig je podobna telesu brez duše, je zapisal Cicero. Kakšen je potem kraj brez svoje monografije ? Tako smo v KUD-u Jakob resnično ponosni in hvaležni doktorju Leonu Senčiču, ki zna, zmore in želi svoji vasi pokloniti nekaj tako pomembnega, kot je knjiga. In sicer že drugič. 

V prvi knjigi »Jakobski Dol – kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti« nam je dr. Senčič z obsežnim raziskovalnim delom oplemenitenim z arhivskim gradivom in fotografijami zbral kulturne, naravne in zgodovinske znamenitosti Jakobskeg Dola. Kot pa nam naslov pravkar izdane knjige pove, se bomo v na videz drobni knjižici sprehodili skozi zgodovino nastanka naše župnije vse do današnjih dni. 

Ponovno se zgodovinski podatki prepletajo z drobci slovstvene folklore z zanimivimi vaškimi strašljivkami in povedkami o cahnih in znamenjih, dodani pa so tudi etnološki zapisi, ki bi se zagotovo brez zapisov doktorja Senčiča izgubili v spominu zgodovine naslednjih generacij. Tako je knjiga pomemben pisni dokument kraja in Župnije – Jakoba, ki nudi pogled v preteklost, hkrati pa bo dokument v prihodnosti pomemben vir morebitnih raziskav in študij tega dela Slovenije«, je uvodoma nagovorila občinstvo predsednica KUD Jakob Franja Senčič, ki je bila tudi moderatorka predstavitve knjige.

Strokovno delo od iskanja in preučevanja virov, slikovnega gradiva, samega oblikovanja besedila ter oblikovanja in priprave za tisk je trajalo tri leta. V knjigi se najdejo etnološki zapisi – avtorju je med drugim uspelo zbrati in zapisati drobce vsakdanjega, predvsem pa prazničnega življenja v Jakobu. 

To so zapisi o pogrebnih običajih in krašenju grobov, podatki o bratovščinah in njihovemu delovanju, opisi starejših običajev ob cerkvenih praznikih, običaji ob cvetni nedelji, o velikonočnem pokanju, telovski procesiji, pametvi, pelojhtungi… Ob prebiranju vpisov v konsekracijski register iz leta 1535 lahko vidimo, da so se pred skoraj 500 leti v jakobski cerkvi nahajale številne relikvije: soha bičanja Jezusa Kristusa, relikvije Salamonovih vrat, relikvije sv. Joahima, Sv. Uršule, hriba Kalvarije, sv. Vida, sv. Virgila … 

Kulturna dvorana Jakob. FOTO: Anita Kirbiš.

V knjigi najdemo tudi sezname ljudi, ki so več stoletij sooblikovali utrip župnije. Avtor je sestavil sezname duhovnih poklicev povezanih z jakobsko župnijo od duhovnikov, ki so službovali pri nas, ter duhovnikov in redovnikov in redovnic, ki so ali izhajajo iz Jakoba. V tej knjigi je kar nekaj podatkov, ki so povsem novi in še nikoli objavljeni.

»Knjiga je v glavnini zgodovinski oris Župnije Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. In če hoče raziskovalec preteklosti biti kredibilen, lahko to doseže samo z verodostojnimi podatki iz različnih virov. V Jakobu pa so nekatere izjemne priče zgodovine, in sicer je na južni strani cerkve vzidan starorimski reliefni spomenik, ki izvorno ni pripadal pokopališču okrog cerkve. Z njim imam prav posebno izkušnjo. Bil sem prvi, ki je razvozlal napis na njem, to pa je tudi odkritje, ki ima širši pomen. Če pogledamo še v notranjost cerkve, najdemo v Jakobu posebnost, in sicer kip Lurške Matere Božje s krono. Izjemno zanimiv je kip Marije na Počeniku z letnico 1818, ki ima na podstavku prvi zapis v slovenščini v Jakobu«, je pojasnil avtor, ki pa že snuje idejo za nova zgodovinska raziskovanja. Senčič je znan tudi po izdelavi spominskih obeležjih padlim Jakobčanom za svobodo, tokrat pa je predstavil zadnje – marmorno »Corona obeležje« z napisom »V Jakobu brez maše, šole umrli…«, na katero bo po epidemiji vklesal še imena žrtev.

Avtor knjige in recenzentka Nada Svetina. FOTO: Anita Kirbiš.

 Da je knjiga lahko našla svojo pot med bralce, sta se Kulturno umetniško društvo in avtor z izvodom knjige zahvalila tistim, ki so omogočili njen izid in vsem nastopajočim članom domačega pevskega zbora, saj brez njihovega nastopa v Jakobu ne mine skoraj da nobena prireditev. Tudi avtorju so se zahvalili na simbolni način; Tilka Cehtl je bila tista, ki je skvačkala spominsko blazino z grbom Jakoba, ki ga je pred dvemi leti prvič obelodanil prav Senčič.

»Vsem, ki boste vzeli knjigo v roke veliko užitkov ob prebiranju in ohranjanju kulturne in zgodovinske snovne in nesnovne dediščine našega Jakoba. Nocojšnje druženje smo pričeli s pesmijo domačega Me PZ Jakob in prav je, da uradni del tako tudi končamo. Knjigi bomo nazdravili ob izvrstni kapljici Vinogradništva Senekovič, v dvorani pa je že tudi na ogled razstava likovnih del, ki so nastala pri nas v Jakobu, na likovni koloniji Paleta JSKD 2020«, je zaključila večer Senčičeva.

Prispevek je prirejen po prvotnem zapisu Anite Kirbiš.