Predstavili so se nagrajenci revije #najst
Predstavili so se nagrajenci revije #najst
Želijo pogledati na svet skozi oči najstnikov
Uredništvo revije #najst je v šolskem letu 2021–2022 že tretjič pripravilo Tvoj šepet, literarni natečaj za mlade.
Vse glasnejši so pozivi k zvišanju bralne kulture, pri #najstu pa so se odločili mlade spodbujati tudi k pisanju. Dajejo jim prostor, da se izrazijo, in mladim piscem omogočajo prve objave.
Kot je pojasnila Patricija Gril, sourednica revije Najst, želijo pogledati na svet skozi oči najstnikov, ne nujno, da bi jih razumeli, ampak da bi jih slišali. Da bi se jim približali in pokukali v njihov svet.
Besedila najstnikov bogatijo slovensko literaturo. Nekatera bralca pošteno nasmejijo, druga pretresejo, tretja preprosto pustijo brez besed.
Prav vsako pa odstira delček piščeve duše in ravno to je najdragocenejše. Kako lepo je, da nas mladi avtorji spustijo tako blizu.
Na uredništvu so prejeli štiriinpetdeset besedil devetintridesetih avtorjev. Prispele pesmi in kratke zgodbe so bile raznolike, zato je bil izbor nagrajencev med deli, ki jih je komisija skrbno prebrala in ocenila, zahtevno delo.
Izdali so knjižico z objavljenimi desetimi besedili, ki so komisijo najbolj prepričala.
Člani strokovne žirije so bili trije strokovnjaki
O tem, kako so vrednotili literarna besedila, so govorili trije člani strokovne žirije.
Cvetka Sokolov je visokošolska profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in otroška in mladinska pisateljica. Je avtorica besedil številnih slikanic, kot sta na primer Bilo je nekoč na deželi in Sam, sama, ter mladinskih romanov Kar ne ubije, V napačni zgodbi in Vsak s svojega planeta.
Slednji obravnava odnose med verujočimi in neverujočimi v Sloveniji. Je tudi dolgoletna sodelavka otroških revij Ciciban in Cicido.
Aleš Čeh je profesor slovenskega jezika in književnosti, urednik, učitelj in zunanji sodelavec Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Med letoma 2020 in 2022 je sourejal revijo za literaturo, kulturo in družbo Zvon, trenutno je urednik pri literarni reviji November.
Njegova strokovna zanimanja so usmerjena v pripovedništvo novih medijev, kjer se osredotoča na odnos med literaturo in videoigrami.
Dr. Tina Osterman je prevajalka in knjižna urednica pri založbi Družina. Študirala je francoski, španski in portugalski jezik. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2016 doktorirala iz francoske književnosti 20. stoletja.
Prvo mesto: Vonj po piškotih
Prvo mesto je strokovna žirija podelila Andrijani Nograšek z Gimnazije Vič za spis Vonj po piškotih.
Gre za ganljivo besedilo o družinskem nasilju s pomembnim sporočilom, da je travmo, ki jo nasilje povzroči, mogoče preboleti in začeti znova, če najdemo oporo in razumevanje sočloveka.
Pretresljiva izguba pripovedovalki ne more vzeti spoznanja, »da (je) vsakdo, ki se (ji) približa, ne bo ranil«.
Zgodba je napisana spretno in slogovno dovršeno, metafora peke božičnih piškotov je dišeča, topla in krhka.
Besedilo bralce in bralke pritegne s prvim stavkom in jih ne izpusti do končne pike, medtem ko jih občutja otožnosti, miline in upanja spremljajo še dolgo po branju.
Drugo mesto: S spoštovanjem – Francetu Prešernu
Drugo mesto je podelila Poloni Lesnik z gimnazije Celje – Center za pesem S spoštovanjem – Francetu Prešernu.
Pesem je hudomušna, sveža in mladostna percepcija Franceta Prešerna in njegove poezije, ki bo privabila nasmeh na ustnice marsikateremu bralcu. Ritem in rima lepo tečeta, posrečen je rahlo starinski slog.
Preplet didaktičnih komponent in prepoznavna osebna nota pesmi se lepo združita v pravi homage našemu največjemu pesniku.
Tretje mesto: Pasji dnevnik
Tretje mesto je žirija podelila Mojci Domej z OŠ Mežica za spis Pasji dnevnik.
Pripoved o življenjski poti kužka, ki je s personificiranim glediščem podana prvoosebno skozi pasje oči, bi prav lahko govorila tudi o življenjski poti človeka, ki po težkih preizkušnjah najde svoj dom.
Napisano spretno, pronicljivo, brez moraliziranja, a vendar svareče pred popredmetenjem hišnih ljubljenčkov in z izdelano etično noto. To danes v literaturi pogrešamo, saj domači ljubljenčki v književnosti redko stopajo v ospredje kot središče pripovedi.
Bralci in bralke bodo po branju Pasjega dnevnika na živali gledali drugače, obogateni z novo, upanja polno izkušnjo.
Kritik mora mlademu avtorju dati vzpodbudo
Cvetka Sokolov priporoča mladim piscem, da je treba najprej veliko prebrati, tuje in domače literature, potem pa naj pišejo. Če ne bodo takoj uspešni, naj ne izgubijo navdušenja, ampak naj pišejo naprej.
Aleš Čeh, ki se ukvarja s sodobno književnostjo, ugotavlja, da sedanja književnost odgovarja na vprašanja, o katerih prej ni pisala. Ali pa jih prikažejo na novi način.
Spomnil je, da je ustvarjanje odraz notranje nuje in nikakor ne nujno ekonomske.
Na vprašanje, kakšna je prihodnost slovenskega jezika, je odgovoril, da je odgovornost velika. Kritik mora mlademu avtorju dati vzpodbudo.
S pretirano kritiko lahko (mlademu) človeku za vse življenje priskutiš pisanje.
Dejal je, da so dobili nekaj res dobrih besedil, zato je po njegovem prihodnost naše literature dobra.
Dr. Tina Osterman je dejala, da je bil pri presoji prisoten tudi subjektiven faktor, katera tema te (naj)bolj pritegne.