Barvno okno z likom brezjanske Marije Pomagaj je na pobudo rektorja brezjanske bazilike, dr. p. Roberta Bahčiča, izdelal akademski slikar Lojze Čemažar. Vitraj je na poti v Sveto deželo, blagoslovili pa naj bi ga spomladi leta 2023.

Replika vitraja Marije Pomagaj. FOTO: FB Svetišče Brezje

»Zgodba je stara dobri dve leti, rodila se je v Izraelu,« je pred meseci za Družino povedal komisar za Sveto deželo p. Peter Lavrih, ki je v 35 letih Izrael obiskal že 170-krat. Na romanju v letu 2019 je opazil, da v obzidju nazareške bazilike pripravljajo še sedem »odprtin«, kjer sicer že številni narodi predstavljajo svoje narodne podobe Matere Marije. Obrnil se je na sobrata, rektorja Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah, p. Roberta Bahčiča, naj posreduje pri svojem nekdanjem rimskem sošolcu, sedanjem kustosu za Sveto deželo, fr. Francescu Pattonu, kakšne so možnosti, da bi bila v eni od odprtin podoba brezjanske Marije Pomagaj.

Bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu. FOTO: Ksenja Hočevar

V nekaj mesecih je dobil pritrdilen odgovor. Komisariat za Sveto deželo in Frančiškanski samostan na Brezjah sta razpisala natečaj in k projektu povabila več umetnikov; izbrali so načrt za barvno okno umetnika Lojzeta Čemažarja. »Izdelal je že več barvnih oken za slovenske cerkve in kapele, poleg tega mu je brezjanska Marija Pomagaj blizu, večkrat priroma na Brezje,« je povedal p. Robert Bahčič.

Eno od prostih oken v nazareški baziliki, ki ga bo krasil lik brezjanske Marije Pomagaj. FOTO: Ksenja Hočevar

Ne gre za kopijo originala

Ob sliki brezjanske Marije Pomagaj je bil umetnik Čemažar, kot je povedal pred meseci, postavljen pred nalogo in izziv, kako izvesti podobo v tehniki vitraja. »Slikar Leopold Layer je originalno podobo naslikal v tehniki oljnega slikarstva, moja naloga je, da naredim podobo v povsem drugačni tehniki, a prepoznavno in čimbolj povezano z originalom.«

Da ne gre za kopijo originala, pravi umetnik: »Gre za drugačne materiale, drugačne postopke. Barvno steklo je vezano na učinek svetlobe, saj se podoba z barvnih stekel postavlja v okensko odprtino, skozi katerega zjutraj prodira drugačna svetloba kot zvečer, drugačna svetloba ob deževnem ali ob sončnem vremenu …« Učinek svetlobe se spreminja, vedno pa je ta učinek odločujoč, saj po besedah umetnika Čemažarja »ob pomoči svetlobe, katere žarki prodirajo skozi kompozicijo barvnih stekel, more biti gledalec deležen posebnega estetskega občutja.«

Mašo je ob 10. uri dopoldne na Brezjah daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Ko ob bližnjih začutimo žarke svetega

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je v današnji pridigi razmišljal o Marijini lepoti, čistosti in milini ter popolni razpoložljivosti za Boga in človeka. »Kdo ni srečal človeka, v katerem ne bi opazil milostno prvino Božjega, lepega, čistega, iskrenega …? Ko srečamo takšne ljudi, od srečanja z njimi odidemo bolj srečni, bolj veseli, pomirjeni, obdarjeni z darom pristne in iskrene bližine, ki v naše življenje vrača upanje, pogum in veselje do življenja. In končno tudi veliko hvaležnost. Morda pomislimo na svoje starše, stare starše, prijatelje sodelavce, nekoga, ki smo ga samo bežno srečali. Lahko pomislimo na svetnice in svetnike, na sv. Mater Terezijo, na sv. Janeza Pavla II. …«

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. FOTO: Spletna stran marija.si

Marija popolnoma odprta Bogu in človeku

Škof Jamnik je spomnil, da je leta 1854 papež Pij IX. razglasil, da je bila Marija od svojega spočetja prosta madeža izvirnega greha zaradi Kristusovega zasluženja. »Se pravi, da je bila Marija prosta tiste skrivnostne krivde, ki se v njeni moči zapiramo vase, iščemo sebe, molimo sebe. Prosta je bila tiste krivde, ki zastruplja naša razmerja z Bogom in sočlovekom. Marija je bila od prvega trenutka svojega življenja vsa prosojna in urejena, popolnoma odprta Bogu in človeku.«

Marija je milosti polna

Prav zato, ker je Marija milosti polna, nam je tako blizu, je nadaljeval ljubljanski pomožni škof in poudaril, da je greh tisti, ki kvari naše medsebojne odnose. »Greh nam brani, da bi se med seboj bolje razumeli. Milost, dobrota, notranja urejenost, vse to pa nas druži, to nas zbližuje, to nam odpira srce in duha, da razumemo sočloveka in ga ljubimo. Marija nam je torej prav zato tako blizu, ker je polna milosti.«

Povabimo Jezusa, da nas očisti naših grehov

Vernike je povabil, da vedno znova povabijo Jezusa v svoje življenje, »da nas po daru velikonočnih skrivnosti odreši, očisti naših grehov, da njegova svetloba prežene sence in temine našega življenja.« Najhujša skušnjava je po njegovih besedah, »da se ob iskrenem srečanju z lastno grešnostjo, začnemo vrteti okoli samega sebe, češ, jaz bom to rešil, jaz se bom potrudil jaz sem tisti, ki lahko nekaj spremenim…. In stanje se samo slabša, razočarani smo nad samim seboj, zagrenjeni, potrti.« Odločilnega pomena je, tako Jamnik, da iskreno sprejmemo, da nam je odpuščanje podarjeno, da povabimo Jezusa v svoje dvome in negotovosti.

Pridigo je zaključil z besedami: »Naj čista lepota in milina Brezmadežne tudi nas vedno znova ožarja, da bi po daru Božje milosti tudi naša srca bila sveta, polna dobrote, da bi ljudje ob nas začutili nekaj svetega, nekaj Božjega, da bi ob nas vsaj malo doživeli, da smo Kristusove priče, priče veselja, radosti in veselega pričakovanja, saj Gospod prihaja, da nas odreši.«