Predsedniško soočenje, ki ga je vodil novinar radia Ognjišče Alen Salihović, se je vrtelo okoli aktualnih tem, v drugem delu so kandidati Borut Pahor, dr. Danilo Türk in dr. Milan Zver odgovarjali na vprašanja radijskih poslušalcev, v tretjem pa so se posvetili odnosu med Cerkvijo in državo. V zadnjem delu so se kandidatom na odru pridružili podporniki Bošjan Žekš, Franci Kek in Barbara Brezigar.

Pahor: Z najbolj surovo izkušnjo predsednika vlade pomagati, da ne pride spet do krize

Borut Pahor je na vprašanje, na kakšen način bo boljši predsednik države, kot je bil predsednik vlade, odgovoril: »Za položaj predsednika vlade se ne potegujem več, kot predsednik države se potegujem zato, da se ne bi zgodilo enako, da se ne bi brez potrebe rodila nova iluzija, da bi s padcem nepopularne vlade (to nobena ne bo) lahko rešili vse probleme in da v sodelovanju s to vlado ne bi prišlo do politične krize in bi z nekim premirjem dosegli sodelovanje. To lahko storim kot nekdo z najbolj surovo izkušnjo predsednika vlade in pomagam, da ne bi spet plačali previsoke cene za razdeljenost.«


Zver: »Sedanji predsednik ni naredil dovolj, ko je bil še čas«

Zakaj so reforme nujne in zakaj bi jih predsednik države moral podpreti? Milan Zver: »Od začetka krize praktično nismo sprejeli več kot enega zakona (o uravnoteženju javnih financ), ki bi reševal krizo. Drža predsednika v tej zgodbi je pomembna, ker praktično vsi evropski predsedniki pomagajo vladam in poskušajo tvoriti skupno fronto v spopadu s krizo, pri nas pa ne. Mislim, da sedanji predsednik ni storil dovolj, ko je bil še čas za to.« Zver podpira reforme in meni, da so nujni del reševanja problemov, v katerih se je znašla Slovenija.


Türk: »Podpiram tisto, kar je za Slovenijo dobro«

Türk je zavrnil očitek, da ne podpira vladnih reform in menil, da vsak od petih reformnih ukrepov potrebuje posebno obravnavo. Podpira uravnoteženje javnih financ, pokojninsko reformo in reformo trga dela ter pri tem pohvalil ministra Vizjaka, ki dobro vodi pogajanja o reformi. O slabi banki meni, da je treba izkoristiti čas, ko se delajo popravki in pridobiti javno podporo, o holdingu pa, da naj vsi skupaj stopimo korak nazaj, da bomo dosegli soglasje in novelirali in s tem izboljšali zakon.


Odnos do kristjanofobije

Na vprašanje, kako kandidati gledajo na občutek, da se kristjane želi izriniti iz družbenega dogajanja, je Pahor odgovoril, da nas prav vse fobije ogrožajo, zato se jim je treba pogumno zoperstaviti. Slovenijo pojmuje kot laično državo, v kateri je katolicizem močno prisoten v tradiciji in se kljub temu, da sam ni veren, zaveda, da ga ta družba močno oblikuje: »Verne ljudi spoštujem in celo menim, da so v nekem smislu privilegirani, ker lahko odgovornost za svoja dejanja prenesejo na nekoga drugega. Kot predsednik republike se bom trudil, da se bo vsak s svojo identiteto čutil tu doma.«


Odnos do spoštovanja življenja od rojstva do smrti in družine

Pahor je povedal, da v odnosu do splava zagovarja pravico staršev do svobodne izbire. Türk zagovarja tolerantnost do različnih oblik družine, čeprav zase pravi, da prakticira in je privrženec »klasične« družino, pri pravici uravnavanja rojstev pa meni, da ima Slovenija ustavno normo, ki je dobra. Zver je povedal, da mu kljub zakonski razvezi, ki jo je imel, družina pomeni veliko vrednoto, ni pa zagovornik splava razen v izjemnih primerih, ko je ogroženo zdravje ali življenje matere ali otroka.


Foto: Tatjana Splichal