Predsedniški kandidati – na kratko
Predsedniški kandidati – na kratko
Med osmimi kandidatkami in kandidati (eden je naknadno, zadnji možni dan, umaknil kandidaturo) sta dve ženski in šest moških. Najmlajši ima 33 let, najstarejši pa 55 let. Štirje med njimi imajo doktorski naziv. Trije so trenutni poslanci državnega zbora, eden pa poslanec v Evropskem parlamentu. Dva sta bila ministra v prejšnji vladi pod vodstvom Janeza Janše. Pet kandidatk in kandidatov je strankarskih, trije so neodvisni – eden od njih je sicer član stranke. Sedem jih je staršev, imajo od enega do štirih otrok. Vsi za predsednico oziroma predsednika kandidirajo prvič.
Preberite tudi: Kandidati za predsednika in kdo stoji za njimi
V nadaljevanju so kratki življenjepisi vseh osmih predsedniških kandidatk in kandidatov, za katere bomo lahko svoj glas v prvem krogu volitev oddali v nedeljo, 23. oktobra 2022. Že v prihodnjih dneh pa bomo na spletni strani Družine objavili tudi njihove odgovore na nekaj perečih vprašanj, tudi o vlogi kristjanov v družbi, ločenosti Cerkve in države ter o evtanaziji.
DR. ANŽE LOGAR (neodvisni s podporo SDS)
Rojen 15. maja 1976 v Ljubljani. Leta 2006 magistriral na Fakulteti za državne in evropske študije in desetletje pozneje doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Med letoma 2003 in 2006 je bil v Evropskem parlamentu svetovalec poslanske skupine ELS za Slovenijo, nato pa vodja službe za odnose z javnostmi v vladni službi za evropske zadeve. Dvakrat je bil direktor UKOM, leta 2008 pa uradni govorec slovenskega predsedstva Svetu EU. Nato je bil pet let zaposlen v vladni službi za razvoj in evropske zadeve. Leta 2014 je bil prvič in leta 2018 drugič izvoljen za poslanca, nato je bil zunanji minister v tretji vladi Janeza Janše. Aprila so ga volivci ponovno izvolili za poslanca. Pred štirimi leti je neuspešno kandidiral za ljubljanskega župana. Je predsednik Sveta SDS. Je tudi mož in oče dveh hčera, navdušen športnik in pohodnik. Že dvakrat je romal v Španijo in prehodil Jakobovo pot. Prejel je državno odlikovanje Litve za zasluge pri reševanju litovskega državljana pred utopitvijo.
DR. NATAŠA PIRC MUSAR (neodvisna)
Rojena 9. maja 1968 v Ljubljani. Na ljubljanski Pravni fakulteti je diplomirala leta 1992, pravosodni izpit pa opravila 5 let pozneje. Po študiju je na TV Slovenija šest let delala kot novinarka in voditeljica Dnevnika, nato se je preselila na POP TV za vodenje oddaje 24 ur. Aprila 2003 se je zaposlila na Vrhovnem sodišču kot direktorica Centra za izobraževanje in informiranje. Julija 2004 je bila izvoljena za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja, informacijska pooblaščenka pa je bila od 31. decembra 2005 do 16. julija 2014. Ima nad 15 let izkušenj kot strokovnjakinja za varstvo osebnih podatkov in dostop do informacij javnega značaja pri Svetu Evrope. Oktobra 2014 je ustanovila pravno pisarno, decembra 2014 zaprisegla kot odvetnica, Odvetniška družba Pirc Musar pa je začela delovati 1. januarja 2015. Bila je predsednica Rdečega križa Slovenije in podpredsednica Društva novinarjev Slovenije. Z možem Alešem ima sina Maksa.
DR. MILAN BRGLEZ (SD in Gibanje Svoboda)
Rojen 1. septembra 1967 v Celju. Leta 1992 je na FDV postal diplomirani politolog smeri mednarodni odnosi, za diplomsko delo je prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Leta 1996 je magistriral na ljubljanski Pravni fakulteti, leta 2006 pa doktoriral na področju mednarodnih odnosov na FDV, kjer je bil med letoma 1992 in 2014 tudi zaposlen. Bil je predstojnik Katedre za mednarodne odnose od oktobra 2008 do leta 2014, ko se je kot ustanovni član vključil v stranko SMC in bil njen podpredsednik in poslanec, postal je tudi 13. predsednik državnega zbora. Tudi leta 2018 je bil na parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca SMC, po izključitvi iz stranke pa je 24. avgusta istega leta prestopil v poslansko skupino SD. Na evropskih volitvah 2019 si je s preferenčnimi glasovi zagotovil mesto v Evropskem parlamentu. Bil je podpredsednik Rdečega križa Slovenije in predsednik Šahovske zveze Slovenije. S partnerko Matejo imata dve hčeri, Elo in Lizo.
JANEZ CIGLER KRALJ (NSi)
Rojen 28. decembra 1978 v Slovenj Gradcu. Prihaja iz Komende. Še pred diplomo na FDV (smer politologija – analiza politik in javna uprava, 2009) je bil med letoma 2006 in 2008 tiskovni predstavnik poslanske skupine NSi v državnem zboru, nato do leta 2010 asistent predsednika uprave podjetja Infonet media, naslednji dve leti višji svetovalec za odnose z javnostmi na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, v obdobju med letoma 2012 in 2020 pa strokovni sodelavec v poslanski skupini NSi. V tretji vladi Janeza Janše je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na letošnjih aprilskih parlamentarnih volitvah pa je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru na listi NSi – v tej stranki je ta čas tudi podpredsednik. Z ženo Klavdijo, montessori pedagoginjo, imata štiri otroke. Rad ima glasbo in prime za kitaro, bil je tudi skavt – Pojoči gams.
DR. VLADIMIR PREBILIČ (Vesna – zelena stranka)
Rojen 21. maja 1974. Odraščal je v Dolgi vasi, kjer z družino (je mož in oče dveh hčera) živi še danes. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine in geografije, nato pa na FDV magistriral leta 2001 in doktoriral iz obramboslovja leta 2004. Med letoma 2007 in 2011 je bil predstojnik Katedre za obramboslovje, danes pa predava vsebine vojaške zgodovine, geopolitike, obramboslovne geografije in evropske varnosti. Med letoma 2002 in 2006 je bil občinski svetnik in predsednik Odbora za finance in gospodarstvo Občine Kočevje, od leta 2003 tudi podžupan. Leta 2010 je prvič kandidiral za kočevskega župana in bil izvoljen v drugem krogu, zdaj zaključuje tretji mandat. Je član predsedstva Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Bil je osebni svetovalec predsednika SD Boruta Pahorja za področje notranjih zadev (2006–2008). Je strasten zbiratelj stripov.
MIHA KORDIŠ (Levica)
Rojen 6. marca 1989. Škofjeločan, nekdanji študent Filozofske fakultete v Ljubljani, diplomirani filozof in literarni komparativist. V študijskem obdobju je bil predstavnik študentov Oddelka za filozofijo v Študentskem svetu FF, predstavnik študentov v Senatu FF, predstavnik študentov FF v Študentskem zboru Študentske organizacije UL, član Upravnega odbora študentskega društva Iskra. Med letoma 2011 in 2013 je bil član programskega odbora Delavsko-punkerske univerze, nato predsednik Kluba škofjeloških študentov, leta 2014 pa je skrbel za komunikacije in družbena gibanja na veleposlaništvu Venezuele. Prvič je bil za poslanca v državnem zboru na listi Levice izvoljen leta 2014, na letošnjih aprilskih volitvah so mu volivci namenili še tretji zaporedni mandat. Prah je dvigal, ko je v državnem zboru nosil majico s podobo Tita in zaščitno masko z rdečo zvezdo.
SABINA SENČAR (Resni.ca)
Rojena 13. junija 1970 v Ljubljani. Po diplomi na Medicinski fakulteti (1996), strokovnem izpitu in sekundariju se je zaposlila v Zdravstvenem domu Domžale, v ambulanti splošne medicine in na urgenci. Po poroki z možem Tomažem in rojstvu dveh hčera (v letih 2000 in 2001, tretja se je rodila leta 2006) se je odločila za specializacijo iz ginekologije in porodništva ter se zaposlila na Ginekološki kliniki Ljubljana, na kliničnem oddelku za porodništvo. Leta 2008 je opravila specialistični izpit. Štiri leta pozneje sta šli s kolegico Urško Bizjak Ogrinc na samostojno pot, po izobraževanju v tujini sta v Slovenijo prinesli novo metodo zdravljenja z laserjem v ginekologiji. Med epidemijo covida-19 je v zapisu »Mojim otrokom o cepljenju« pojasnila, zakaj ne želi cepljenja svojih treh otrok z »novim, eksperimentalnim cepivom«. Njeno kandidaturo za predsednico je podprla stranka Resni.ca.
GREGOR BEZENŠEK ml. (neodvisni) – UMAKNIL KANDIDATURO
Rojen 29. aprila 1983 v Celju. Prihaja iz Šentjurja. Pri 22 letih je diplomiral na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu. Po izobrazbi je akademski glasbenik, ki ustvarja in nastopa pod umetniškim imenom SoulGreg Artist, in je kot umetniški vodja zaposlen v oblikovalskem studiu MediaVibre ter umetniško-kulturnem Zavodu Eksena Records. Vrsto let je poučeval kitaro na različnih glasbenih šolah. Z ženo Nino imata dva otroka, hčerko Ello Vito in sina Julijana Valentina, je tudi oče Viljema Julijana, ki je pri dveh letih in pol umrl za redko smrtonosno boleznijo, po njem pa je poimenoval humanitarno Društvo Viljem Julijan, ki ga je leta 2018 tudi ustanovil. Društvo širi osveščenost o težkih boleznih in pomaga otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam, tudi finančno – podarilo je že nad 550.000 € donacij za več kot 100 malih borcev. Zaradi groženj in pritiskov je 3. oktobra umaknil kandidaturo.