Do sestanka je prišlo po opozorilnih protestih kmetov 24. marca, na katerih so izpostavili ključnih 15 zahtev, pri katerih bodo vztrajali, je tudi v pogovoru za spletno Družino ponovil predsednik sindikata kmetov Anton Medved in dodal, da so protesti zamrznjeni za tri tedne, da pa jih bodo »odmrznili«, če se v tem času na nasprotni (vladni) strani mize ne bo nič premaknilo.

Kakšno je ključno sporočilo oziroma praktična vrednost včerajšnjega sestanka, ste kmetje in vlada zbližali stališča?

Prišli smo na pogajanja in na nasprotni strani so nas bili pripravljeni poslušati. Šli smo skozi vseh 15 naših zahtev, se ustavili pri vsaki od njih in tudi dorekli določene stvari. Glede okoljskih zahtev smo opozarjali na Naturo 2000 in predstavili predlog, da bi jo v večji meri prestavili na gorske pašnike, da bi – primerljivo z drugimi državami – naredili izjeme glede pogojenosti; glede sankcij oziroma kazni, v kolikor kmet dela neko nepravilnost, zahtevamo, da ni takoj stoodstotno sankcioniran, temveč, kot je bilo doslej, 15 %. Da torej kmet ne izgubi takoj subvencije.

Glede masnih bilanc zahtevamo, da se začnejo izvajati z oktobrom 2023; uvožena hrana – zelenjava ali meso – mora biti podvržena enakim kriterijem pridelave kot v Sloveniji, vemo namreč, da uvažamo iz tretjih držav, kjer je bistveno večja toleranca do škropiv in gnojil kot pri nas, kjer smo glede tega omejeni. Kdo ustvarja režim na naših zemljiščih brez naše privolitve? Zahtevamo, da bo vstop v takšne sporazume prostovoljen, ne pa s silo. Davka na nepremičnine, tako nam je bilo zagotovljeno, dve leti ne bo; OMD letos ne bo obdavčen, nadalje pa bosta to dodelali novoimenovani delovni skupini.

Predsednik sindikata kmetov Anton Medved. FOTO: Bor Slana/STA

Delovni skupini se sestaneta čez tri tedne. Kaj se da v tem času storiti, kaj pričakujete od njiju?

Delovni skupini bosta začeli delovati prihodnji teden, danes dobimo poziv; v kolikor po prvih delovnih skupinah ne bo učinkov, bomo opozorili predsednika vlade in posledično nadaljevali aktivnosti za protest, ki smo ga za tri tedne zamrznili. Potem odstopanj ne bo. Želimo, da se naših 15 zahtev v celoti uresniči.

V tem času se dajo urediti nekatere uredbe, nakazati se dajo smernice glede sprememb zakonodaje in sprememb strateškega načrta. To se da nakazati in če bo to v pisni obliki in zavezujoče, je to prava smer, če pa ne, ne bomo odstopili od protesta. Kmetje iz vse Slovenije to od nas zahtevajo. Mi kmete zastopamo, naš glavni interes je izboljšati razmere za kmetovanje.

Deloma ste torej zbližali stališča, v katerih zahtevah ste pa z vlado še vedno najbolj narazen?

Težko rečem, da ne bi ogrozil usklajevanj. Mislim pa, da smo v vseh sklopih našli skupni jezik. Bila je ena izstopajoča zahteva, pa je ne bi imenoval.

Katerih zahtev pa bi se bilo treba lotiti prvih in nemudoma?

Okoljskih, ker se omejuje kmetovanje, in strateškega načrta, ki ni na ljubo kmetov.

Imate občutek, da vlado iskreno skrbi za položaj kmeta, ali samo gasi požar?

Včeraj smo predsednika vlade seznanili z določenimi dejstvi, ki jih – vsaj dobili smo občutek – ni poznal, in je resno pristopil. Mislim, da ni igral, da je razumel našo stisko in zahteve kmetov, ki so trdne.