Pahor je v svojem nagovoru med drugim poudaril pomen zaupanja v znanost, poroča STA, izpostavil pa je tudi nujno potrebo po povečevanju financiranja ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

Svet je še vedno na nevarni poti do rasti temperature ozračja za najmanj 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja.

Naslov tokratne tematske razprave je bil Uresničevanje podnebne akcije: za ljudi, planet in blaginjo, sklicana pa je bila po zadnjem poročilu Programa ZN za okolje (Unep), ki svari, da so zadnje zaveze pred COP26 spodbudne, vendar je svet še vedno na nevarni poti do rasti temperature ozračja za najmanj 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja.

Vse doslej sprejete dodatne zaveze niso dovolj, ker bodo do leta 2030 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov le za dodatnih 7,5 odstotka v primerjavi s prejšnjimi zavezami. Unep opozarja, da svet potrebuje 55-odstotno zmanjšanje izpustov za dosego cilja segrevanja ozračja za manj kot 1,5 stopinje Celzija. Kot opozarja glavni tajnik ZN Antonio Guterres, smo »manj kot teden dni pred COP26 še vedno na poti do podnebne katastrofe«.

Manj kot teden dni pred COP26 smo še vedno na poti do podnebne katastrofe. (Antonio Guterres)

Predsednik Pahor je v svojem nagovoru dejal, da je tematska razprava pri ZN eden zadnjih poskusov spodbujanja politične podpore in odločnosti za uspeh pri doseganju podnebnih ciljev, za kar pa bo potreben dogovor glede treh podnebnih mejnikov. To so cilj zadrževanja dviga temperature pod 1,5 stopinje Celzija, globalno sodelovanje in politična podpora za financiranje podnebnih ukrepov.

Pahor je poudaril, da moramo bolj kot kdaj koli doslej zaupati znanosti, saj je zadnje poročilo Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) po njegovem mnenju neke vrste budnica: »Temperaturni cilj lahko dosežemo, vendar moramo hitreje ukrepati.«

Predsednik Pahor je nagovor sklenil z besedami papeža Frančiška, »znanega podnebnega aktivista«.

Ključni element uspeha bo oblikovanje podnebnih partnerstev, je prepričan predsednik republike, ki je ob tem izpostavil, kako je Slovenija skupaj s Kostariko, Marokom, Maldivi in Švico dosegla, da je Svet za človekove pravice ZN priznal, da je treba zdravo okolje obravnavati kot človekovo pravico.

Pahor je nagovor sklenil z besedami papeža Frančiška, ki ga je opredelil kot »znanega podnebnega aktivista«: »Ne smemo delovati sami, saj je vsak od nas odgovoren, da skrbi za druge in okolje. Ta zaveza bi nas morala peljati v nujno potrebno spremembo smeri.«