Predsednik Pahor v Münchnu pozval k dialogu in mirni rešitvi ukrajinske krize
Predsednik Pahor v Münchnu pozval k dialogu in mirni rešitvi ukrajinske krize
Ob začetku konference je po navedbah STA spregovoril tudi o ukrajinski krizi in odnosih med Zahodom in Rusijo, pri tem pa pozval k dialogu in iskanju mirnih rešitev. Potrdil je, da je ukrajinska kriza na varnostni konferenci v Münchnu v ospredju pozornosti, ter ocenil, da bi Rusija za vojaški poseg v Ukrajini plačala visoko ceno, tako politično kot gospodarsko in moralno. Po Pahorjevih besedah pa »vzdrževanje miru visoko stane tudi Zahod«.
Rusija bi za vojaški poseg v Ukrajini plačala visoko ceno, vzdrževanje miru pa visoko stane tudi Zahod.
Predsednik Pahor je tudi dejal, kako »na odobravanje nekaterih in presenečenje drugih« želi verjeti visokim predstavnikom Rusije, da nimajo namena napasti Ukrajine, »ker je njihova kredibilnost močno načeta zaradi zavajanja leta 2014, zato si morajo sedaj kredibilnost povrniti z dejanji«. Odzval se je tudi na domneve, da ameriški diplomati bolj opozarjajo na resnost napada v primerjavi z evropskimi, ti pa bolj poudarjajo vidik, da je najhujše mogoče preprečiti in do rešitve priti po mirni poti.
Pahor ocenjuje, da sta oba pogleda upravičena, saj je na eni strani sam predsednik Ukrajine poskušal umiriti razmere in dejal, da so nekatere ocene resnosti groženj pretirane, po drugi strani pa je slovenski predsednik spomnil, da je v podobnih razmerah leta 2014 prišlo do ruskega posredovanja na polotoku Krim, kljub zagotovilom, da se to ne bo zgodilo.
Predsednik Pahor obžaluje odločitev Rusije, da na varnostno konferenco v München niso poslali zunanjega ministra Sergeja Lavrova.
Predsednik je še dodal, da so razmere zaskrbljujoča, varnostna konferenca v Münchnu pa predstavlja dobro priložnost za izmenjavo argumentov in iskanje mirnih rešitev. Izrazil je željo, »da bi na obeh straneh prevladal razum«, obžaluje pa tudi odločitev Rusije, da na konferenco niso poslali zunanjega ministra Sergeja Lavrova.
Pahor bo na povabilo voditelja konference kot poseben gost in sovoditelj nastopil tudi v razpravi o Zahodnem Balkanu: »Slovenija je preblizu Zahodnega Balkana, da bi na to gledali ravnodušno ali akademsko,« je dejal v izjavi za javnost in dodal, da »ne smemo podcenjevati razmer« na tem območju ter da je treba dovolj zgodaj opaziti in nasloviti določene zaskrbljujoče procese.