Predsednik Pahor se je drugega vrha Krimske platforme, tokrat v virtualni obliki, udeležil na povabilo predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega, sporočajo z Urada predsednika RS. Ob tej priložnosti je Pahor tudi nagovoril udeležence platforme in ob njeni prvi obletnici znova potrdil neomajno podporo Slovenije Ukrajini ter Rusijo pozval, naj takoj in brezpogojno umakne svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine.

Predsednik Pahor je v nagovoru poudaril nujnost širitve Evropske unije in izrazil željo, da bi status kandidatke podelili tudi Bosni in Hercegovini.

Predsednik Pahor je izpostavil tudi vpliv vojne v Ukrajini na varnost v Evropi, posebej na Zahodnem Balkanu, in poudaril nujnost širitve Evropske unije. Ob tem je pozdravil nedavno odločitev Evropskega sveta, da Ukrajini in Moldaviji podeli status kandidatke in izrazil željo, da bi ta status podelili tudi Bosni in Hercegovini. Predsednik Pahor je nagovor sklenil z zagotovilom, da bo Slovenija Ukrajini še naprej nudila politično, gospodarsko in človekoljubno podporo.

Današnjega vrha Krimske platforme se udeležujejo visoki politični predstavniki več kot 40 držav, med njimi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, glavni tajnik Zveze NATO Jens Stoltenberg, francoski predsednik Emmanuel Macron, finski predsednik Sauli Niinistö, poljski predsednik Andrzej Duda, predsednik Latvije Egils Levits, predsednica Slovaške republike Zuzana Čaputová, predsednik vlade Združenega kraljestva Boris Johnson, nemški kancler Olaf Scholz, predsednik kanadske vlade Justin Trudeau in številni drugi. Vsi udeleženci bodo danes sprejeli skupno deklaracijo.

Krimska platforma je bila ustanovljena tudi kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje in po letošnji ruski agresiji na Ukrajino je pobuda še toliko bolj pomenljiva.

Krimska platforma je posvetovalni in koordinacijski forum, ki so ga na pobudo Zelenskega ustanovili avgusta lani, njen namen pa je opozarjati mednarodno skupnost na nezakonito rusko priključitev Krima leta 2014 in iskati načine za ublažitev njenih posledic. Platforma je bila ustanovljena tudi kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje in po letošnji ruski agresiji na Ukrajino je pobuda še toliko bolj pomenljiva.

Evropska unija: podpora Ukrajini v boju proti ruski agresiji

Tudi Evropska unija bo Ukrajini v boju proti ruski invaziji pomagala in stala ob strani, dokler bo potrebno, pa je na današnjem virtualnem vrhu zagotovila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter poudarila, da EU nikoli ne bo priznala nezakonite ruske priključitve Krima. Evropska unija Ukrajini stoji ob strani od samega začetka ruskega napada in ji bo stala tudi naprej, poleg tega pa nudi dom 7,5 milijona ukrajinskim beguncem in je v času agresije uvedla številne sankcije proti Rusiji.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po navedbah STA poudaril, da »je Krim Ukrajina« in da EU ne bo nikoli priznala njegove nezakonite priključitve, ruska agresija pa se je po njegovih besedah začela že leta 2014 z nezakonito priključitvijo Krima.

Ruski napad na Ukrajino se ni začel 24. februarja, temveč leta 2014, ko je Rusija zasedla Krim in dejansko začela okupacijo ukrajinskih regij Lugansk in Doneck.

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je Kijevu zagotovil dolgoročno podporo Evropske unije v boju proti ruski invaziji in mednarodno skupnost v video nagovoru pozval, naj ne pokaže »nobene šibkosti, nobenega duha kompromisa« do Rusije, ki se je sama odločila napasti Ukrajino.

Od tujih voditeljev se je vrha v živo udeležil le poljski predsednik Andrzej Duda, ki se je v Kijevu sestal tudi s predsednikom Zelenskim. Tudi Duda je na tiskovni konferenci izpostavil, da se ruski napad na Ukrajino ni začel 24. februarja, temveč leta 2014, ko je Rusija zasedla Krim in dejansko začela okupacijo ukrajinskih regij Lugansk in Doneck.