»Predsednika Slovenije je h govoru povabil slovenski veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh, ki je bil izvoljen za enega od podpredsednikov 76. zasedanja Generalne skupščine ZN. Pahor je uvodoma pozdravil pobudo generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa za širšo razpravo o skupni prihodnosti ter menil, da je treba sprožiti smiseln dialog še posebej s tistimi, s katerimi se ne strinjamo,« poroča STA. 

Kultura dialoga je nevarno nazadovala s široko razpredenim nestrpnim, žaljivim in izključujočim ter sovražnim govorom. Gre za umetnost poslušanja in pogovarjanja. (Borut Pahor)

Govor o podnebnih spremembah 

V delu govora o podnebnih spremembah je poudaril, da je naše okolje v slabem stanju. »Naj vam zagotovim, da je Slovenija kot predsedujoča Svetu EU pred in med COP26 zavezana cilju podnebno nevtralne EU do 2050,« je dejal Pahor glede prihajajoče podnebne konference ZN v Glasgowu.

Zadnje poročilo medvladnega panela ZN o podnebnih spremembah je označil za alarmantno in zadnji nujen poziv za takojšnjo podnebno akcijo. 

»Izjemen primer boja proti revščini« 

Podnebne spremembe vplivajo tudi na varnost hrane in prvič v sodobni zgodovini je lakota v eni državi – Madagaskarju – pripisana le podnebnim spremembam. Slovenija je po Pahorjevih besedah od leta 2014 podvojila svoje prispevke za varnost prehrane.

Misijonar Peter Opeka že vrsto let deluje na Madagaskarju. FOTO: Tatjana Splichal.

Med drugim pomaga zagotoviti hrano in vodo otrokom ter drugim ranljivim skupinam na Madagaskarju prek programa Akamasoa, ki ga je ustanovil misijonar Peter Opeka. »Izjemen primer boja proti revščini, ki je zadnjih 30 let spremenil življenje več tisoč revnim, ki so nekoč živeli na odlagališčih smeti,« je dejal Pahor.

Predsednik je prepričan, da lahko pri zmanjšanju posledic podnebnih sprememb, podpori trajnostnega kmetijstva, uvedbi pametne mobilnosti, boljši izobrazbi in učinkovitejšemu izkoriščanju virov pomagajo nove tehnologije. Zato je skupaj z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay marca v Ljubljani odprl Mednarodni raziskovalni center o umetni inteligenci.  

»Narava spopadov se je razširila. Za mir in varnost na vseh področjih moramo kolektivno in bolj učinkovito odgovoriti na različne krize, ki presegajo zmogljivosti posameznih držav,« pa je dejal Pahor ob koncu govora glede miru in varnosti.

Epidemija koronavirusa je poslabšala položaj najbolj ranljivih

»V številnih družbah opažamo krčenje prostora za svobodo izražanja. Polno uveljavljanje človekovih pravic mora biti sestavni del okrevanja. Kriza v Afganistanu je izpostavila krhkost sistema človekovih pravic. Nikoli ne smemo pozabiti, da so pravice žensk in deklet ter različnih manjšin univerzalne človekove pravice,« je poudaril Pahor.

Predsednik je govor sklenil s pozivom k sodelovanju, promociji dialoga in mirnega reševanja sporov. »Gre za učinkovit multilateralizem, ki ga Slovenija ognjevito zagovarja,« je še dejal.