Spominsko ploščo je blagoslovil župnik Župnije Škofja Loka Matej Nastran. FOTO: Daniel Novakovič/STA

Poleg predsednika Pahorja sta spominsko ploščo na dan, ko je minilo 34 let od ustanovitve SKZ, današnje Slovenske ljudske stranke (SLS), odkrila najstarejši sin Ivana Omana Janez in župan občine Škofja Loka Tine Radinja. Slovesnosti, ki jo je z domoljubnimi pesmimi spremljal Škofjeloški oktet, so se udeležili tudi prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, minister za obrambo Matej Tonin in drugi visoki gostje.

12. maj naj postane slovenski praznik

Po blagoslovu je zbrane nagovoril tudi gospodar kmetije Janez Oman (pri rezanju traku so bili prisotni tudi njegova žena Marjana in otroci Lovrenc, Ana Julija, Iva Klara in Valentin) in predlagal, da bi 12. maj postal slovenski praznik. Kulturni program je povezovala radijska voditeljica Mateja Feltrin Novljan, z besedo pa ga je obogatil pesnik in igralec Tone Kuntner.

Pri Založbi Družina je pred leti izšla knjiga Erike Jazbar in dr. Dejana Valentinčiča »Ivan Oman: Za naš dragi dom in rod«. Več o njej TUKAJ.

Zahvalna maša za Ivana Omana

Spominsko ploščo je blagoslovil župnik Župnije Škofja Loka Matej Nastran, na dogodku je bil navzoč tudi tesen sopotnik Ivana Omana, kapucin p. Metod Benedik. Že pred odkritjem je bila v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki tudi zahvalna sveta maša za Ivana Omana in za vse pokojne člane in podpornike SLS.

Iz predsednikovega govora

»Ivan Oman, kmet iz Zminca, se je formiral v avtentičnega in verodostojnega voditelja, naposled v slovenskega narodnega buditelja. Njegova politična vloga je namreč daleč presegala ozke stanovske interese, marveč jih je vedno umeščala v kontekst slovenskega narodnega vprašanja, z močnimi poudarki tradicije in sociale,« je v govoru opozoril predsednik Borut Pahor.

Nevprašljiva moralna integriteta

Po njegovem je Oman spontano uveljavil svojo voditeljsko in buditeljsko avtoriteto, tudi pri ljudeh, ki jih ni neposredno nagovarjal, pri čemer je imela pomembno vlogo njegova nevprašljiva moralna integriteta. O temeljnih vrednotah narodnega življenja je govoril iz sebe in iz osebne izkušnje, brez skušnjave, da bi zapadal v prazno moraliziranje. To je, tako Pahor, pri ljudeh zbujalo zaupanje, da so mu sledili pri spremembah.

Med najpomembnejšimi slovenskimi političnimi voditelji

»Zaradi njegovega dela v SKZ, v slovenskem predsedstvu in v začetkih novega poglavja slovenskega parlamentarizma, zlasti pa zaradi njegove popolne premočrtnosti in predanosti samostojni neodvisni Sloveniji, ga danes štejemo med najpomembnejše politične voditelje novejše slovenske zgodovine,« je še izpostavil predsednik in spomnil, da je leta 2019, kmalu po Omanovi smrti, po njem poimenoval eno od dvoran v Predsedniški palači.

Njegova politična vloga je daleč presegala ozke stanovske interese, marveč jih je vedno umeščala v kontekst slovenskega narodnega vprašanja, z močnimi poudarki tradicije in sociale. (Borut Pahor o Ivanu Omanu)

»Usmiljenost usode moramo sprejeti z veliko ponižnostjo«

Ob tem se je Pahor spomnil še njunega zadnjega srečanja v kuhinji Omanove domačije decembra 2018. »Rekel mi je misel, ki me odtlej spremlja kot zvezda vodnica. Ko sem mu dejal, da je v življenju mnogo dosegel in da verjetno čuti veliko zadoščenje, je zanj značilno pomislil in rekel: 'Usmiljenost usode moramo sprejeti z veliko ponižnostjo.' Kako modra in sodobna misel, tudi za ta čas.«

Zavezanost za skupno dobro in sodelovanje

Dogodek sta v sodelovanju z družino Oman pripravila Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka in Občina Škofja Loka. Župan Tine Radinja je v govoru izpostavil: »V tisočletni zgodovini Škofje Loke je bilo mnogo slavnih, zaslužnih in znanih občank in občanov. Ivan Oman ima med njimi posebno mesto. Njegova zavezanost za javno, skupno dobro, pripravljenost, da poleg skrbi za kmetijo in družino naredi ogromno za to, da bi bilo v Sloveniji bolje – po tem se ga spominjamo.«