Ob tej zamenjavi smo za tiskano izdajo Družine pripravili anketo, h kateri smo povabili publicistične sodelavce Družine, ki so v zadnjem desetletju tako ali drugače sodelovali oz. bili v stiku z dosedanjim predsednikom, in sicer ob vprašanjih: V čem vidite temeljne odlike dveh predsedniških mandatov Boruta Pahorja? Kaj bi bil vaš osrednji nasvet Nataši Pirc Musar pri opravljanju službe prve med slovenskimi državljankami in državljani? Objavljamo odgovora zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana, predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, in biblicista dr. Jožeta Krašovca, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v tiskani Družini pa najdete še poglede nadškofa dr. Antona Stresa, generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča, predsednika Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrina in prejemnika reda za zasluge iz rok dosedanjega predsednika Keitha Milesa.

 Zadnje srečanje predsednika Boruta Pahorja z vladno Komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana 6. decembra letos. FOTO:  UPRS, Bor Slana/STA 

Dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisije za prikrita grobišča

V četrtek, 5. marca 2009, je komisija predstavila odkritje mumificiranih žrtev v rovu sv. Barbare v Hudi jami. To je bila novica, ki je odmevala po svetu. V soboto mi je zazvonil telefon. Klical je Borut Pahor, tedaj predsednik Vlade Republike Slovenije. Zanimalo ga, kako naprej s Hudo jamo. Pripravil je sestanek s komisijo, na katerem je zelo trpel tudi tedanji predsednik republike Danilo Türk. Potem je v vladi prevladala struja, ki je hotela preprečiti nadaljnji izkop posmrtnih ostankov, Hudo jamo kar zapreti in razpustiti komisijo (Svetlik, Širca ipd.). Pahor je potem kot predsednik republike bistveno pripomogel, da smo lahko izkopali vse žrtve Hude jame in jih 2016 pokopali v Mariboru. Prišel je tudi na cerkveni pogreb žrtev Krimske jame. Njegova dobrohotna podpora delu komisije se je nadaljevala. Zadnje srečanje 6. decembra 2022 je bilo že osmo.

Pahorjevo spravno poslanstvo pa je bilo veliko širše. Zmogel je hoditi tako v Dražgoše kot ob spomenik vsem žrtvam 2. svetovne vojne v Karlovici. Počastil je umorjena zakona Hribar in umorjeno družino Hudnik. Prav tako je sprejemal taboriščnice in taboriščnike, tako zapostavljene na zmagoviti strani po dachauskih procesih. Posvetil je prve spomenike, ki jih je Republika Slovenija postavila slovenskim žrtvam prve svetovne vojne v Galiciji in Doberdobu. Zmogel je velike diplomatske spravne poteze, zlasti z Italijo in Avstrijo. Podoba odpuščanjskega stiska rok z italijanskim predsednikom Mattarello je vstopila v zgodovino presežnih dejanj. Osamljen v slovenski politiki je bil pri postavitvi spomenika vsem žrtvam vojn in z njimi povezanih dogodkov. Ta protispomenik postavlja več vprašanj, kot ima odgovorov. Prepričan sem, da bo Pahor tudi v prihodnje skušal odgovoriti nanje! Pomemben premik je sprožil s svojim spodbujanjem, da je Slovenska akademija znanosti in umetnosti 2021 sprejela Izjavo o slovenski spravi.

Največ vredno pri teh Pahorjevih spravnih prizadevanjih pa je bila njegova etično občutljivost, ki je šla preko vsake politične preračunljivosti.

Največ vredno pri teh Pahorjevih spravnih prizadevanjih pa je bila njegova etično občutljivost, ki je šla preko vsake politične preračunljivosti. Tako daleč, da je navsezadnje prav zaradi hudih zamer nekdaj »njegovih« tovarišev precej na tesno dobil drugi predsedniški mandat. Naj bo tak vizionar še naprej! Nova predsednica pa naj ne hodi vzvratno po tej poti.

Predsednik Pahor je 1. decembra v predsedniški palači gostil mednarodno konferenco o strpnosti in demokraciji za mir v Evropi, na kateri je govoril tudi akademik dr. Jože Krašovec. FOTO: Daniel Novakovič/STA

Dr. Jože Krašovec, akademik

S kakšnimi merili lahko poskušamo opisati svoj vtis o neki osebi, ki se pojavi v vlogi okoliščin ali izvolitve? Se opremo na naravni čut, na statute in pričakovanja strank, na formalni pravni red države ali cerkve? Kako utemeljujemo avtoriteto izvoljene osebe? Po intuiciji dojemanja naravnega zakona ali po skladnosti s formalnim državnim zakonom? Ko se odločamo za eno ali drugo alternativo, smo verjetno v nevarnosti, da smo najmanj enostranski, ali pa celo zgrešimo. Nevarnosti enostranskega izbora opcij se obvarujemo s celostnim pristopom, ki ga narekuje naša naravna sposobnost intuitivne presoje, ali neka oseba deluje celostno skladno, zato nekonfliktno, s čutom za enaka merila za vse in za solidarnost, z visoko mero poguma za nasprotovanje vsem vrstam mafije, za plavanje proti toku pridobitniške stihije.

Obstaja dovolj razlogov za upanje, da bodo v prihodnosti generacije dobro govorile o njem.

Nobelovec Heinrich Böll je med drugim posrečeno opredelil razliko med sekto in cerkvijo: značilnost cerkve (poklicanost vseh) je v tem, da člani vse resnice in vrednote uveljavljajo v sozvočju, značilnost sekt pa je v tem, da člani periferno »resnico« postavijo v središče in jo absolutizirajo. Značilnost dobrega predsednika države je torej v tem, da deluje celostno skladno z naravnim čutom za dobro in solidarno z vero, da imamo vsi ljudje po izvoru in namenu isto mero osnovnega človeškega in božanskega dostojanstva. Iz tega sledi tudi pogum, da za celovito uveljavljanje resnice in vrednot tvega, da bodo vsaj nekateri »vse lažnivo govorili« o njem. Kaj je resnica, bo večina sodila desetletja ali celo stoletja po vzponu in sestopu. Če s tem premislekom gledam na deset let vladavine predsednika Boruta Pahorja, imam vtis, da je teorijo in prakso posrečeno spojil v homogeno celoto. Zato obstaja dovolj razlogov za upanje, da bodo v prihodnosti generacije dobro govorile o njem.

S tem je vse rečeno o pričakovanjih ob nastopu prve predsednice. V preteklih letih sem večkrat slišal njena stališča o kočljivih vprašanjih. V izpostavljeni vlogi se bodo prečiščevala. Najbolj živo se spominjam, kako sva v Jeruzalemu na pobočju Davidovega mesta skupaj pripravila oddajo o Jezusovi zadnji večerji, ko se je Nataša Pirc kot absolventka na Pravni fakulteti zaposlila na RTV Slovenija v verskem programu. Jezusova zadnja večerja je dogodek z neskončnimi pomenskimi vidiki v razponu med edinostjo in Judeževo senco.