Njen prvi nagovor je bil dolg, v njem pa je slovenska predsednica izpostavila izzive, ki čakajo Slovenijo. Po njenem je treba za ohranitev ugleda države krepiti njeno konkurenčnost in odpornost in jo spoštovati, ne pa se prepuščati pastem notranjih razprtij in medsebojnih delitev. Za to pa po njenem prepričanju potrebujemo zanesljivo in odgovorno vlado ter Državni zbor.

Ključni izziv: reforma zdravstva

Za predsednico je po poročanju STA ključni izziv za državo reforma zdravstva, temelj pa mora biti po njenem javni zdravstveni sistem. Le če bo dobro deloval, bo možno zaustaviti tiho privatizacijo, sistem pa bo deloval v dobro uporabnikov in ne posameznih interesov. Politika pri uresničevanju reforme lahko računa na njeno podporo, saj časa ni veliko, ljudje pa upravičeno pričakujejo rezultate.

Enakomerna razvitost vseh regij

Pogoja za vsako reformo sta po njenem večja dodana vrednost na zaposlenega in spodbujanje delovne aktivnosti, »zato pozivam k oblikovanju družbenega dogovora, v katerem bo naša družba prepoznala, da sta povečanje blaginje in dodane vrednosti povezana in soodvisna«. Podjetja, je nadaljevala, ne smejo biti osredinjena le na dobiček, davki pa zanje ne smejo biti nekaj negativnega. Poslovno okolje mora biti predvidljivo, stremeti pa je treba k cilju – enakomerni gospodarski razvitosti vseh regij in lokalnih skupnosti.

Nujnost premišljenih zakonodajnih postopkov

Nataša Pirc Musar je med izzivi izpostavila prilagajanje podnebnim spremembam, se v luči postopnega opuščanja fosilnih goriv dotaknila prihodnjih naložb v energetiko in poudarila, da mora biti vsaka naložba predmet vključujoče razprave na državni ravni, postopki pa transparentni. Pozvala je k sodelovanju pri popoplavni obnovi in podčrtala nujnost transparentnosti procesov odločanja in premišljenih zakonodajnih postopkov: »Rokohitrsko sprejemanje zakonov lahko ustvarja pravno negotovost in zmedo, zlasti pa slabšo kakovost sprejetih zakonov.«

Pomen angažiranja mladih

Med izzivi je predsednica navedla še zagotavljanje prehranske suverenosti, kjer bo potrebno povezovanje in sodelovanje. Opozorila je na pasti razvoja znanosti in tehnologije in na nevarnosti poplave dezinformacij, ob tem pa poudarila nujnost poglobljenega branja, ki pa ne sme biti luksuz. Obenem je izpostavila še pomen angažiranja mladih, brez česar bi bili vsi na slabšem, čeravno pride kdaj do razhajanj v stališčih.

Delitve manjšajo težo Evrope

Zaskrbljena je zaradi vojne v Ukrajini in vseh vidikov vojne med Izraelom in Hamasom. »Ta hip je najpomembneje, da se ta morija ustavi in se Gazi zagotovi takojšnja humanitarna pomoč,« je pojasnila in podčrtala pomen slovenskega članstva v ZN in zlasti v EU in Natu. V EU vidi nujnost nadaljevanja integracije in širitve, pri čemer ne sme biti prostora za pogojevanje ali izsiljevanje. Skrbijo jo delitve, ki manjšajo težo Evrope v mednarodnih odnosih in hromijo zaupanje vanjo doma.

Dobri odnosi s sosedami

Po drugi strani jo veselijo dobri odnosi s sosedami, glede manjšin pa jo moti dnevnopolitično izkoriščanje vprašanja, ki da ne kaže na odgovorno razumevanje tematike doma in v tujini. Zahodni Balkan po njenem potrebuje nov zagon pri spodbujanju sprave, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja ter ponotranjenje skupnih evropskih vrednot, saj da v regiji še ni čutiti popolne pripadnosti evropskemu integracijskemu procesu, je predsedničine besede povzela STA.

Prostora za elitizem ne sme biti

Pot Slovenije, tako Nataša Pirc Musar, je pot trdne umeščenosti med razvite države, ki temelji na demokratičnih vrednotah, s stabilnim, prijateljskim sosedskim in regionalnim okoljem, kjer ima vsak vsaj osnovne pogoje za dostojanstveno življenje: »Prostora za elitizem, ki bolne, revne, stare in nemočne pušča ob strani, ni in ga ne sme biti.« Pot Slovenije je tudi pot miru, nenasilja in strpnosti, pri čemer je izpostavila odnos do migracij, kjer je Slovenija šele na začetku in jo čaka še veliko dela, ne sme pa tega vprašanja zlorabiti v populistične namene za pridobivanje cenenih političnih točk.

Je politika delala za državo ali država za politiko?

Okvir vizije države mora tako biti občutek skupnosti, da bomo kot družba odporni proti vsem izzivom. Na koncu mandata sicer štejejo izključno rezultati, a ko se bo delal obračun mandata vlade in Državnega zbora, ne bo pomembna le učinkovitost, temveč tudi, ali sta država in družba v boljšem stanju in so ohranjene temeljne vrednote. »S tem bomo dobili tudi odgovor na vprašanje, ali je politika delala za državo ali država za politiko,« je nagovor zaključila slovenska predsednica.

Celoten nagovor predsednice dr. Nataše Pirc Musar je dostopen TUKAJ.

Koalicija o konstruktivni kritiki

Po mnenju koalicijskih poslancev je Nataša Pirc Musar v skoraj enournem nagovoru izpostavila bistvene teme za Slovenijo, zlasti podnebne spremembe. Poziv k premišljenim zakonodajnim postopkom namesto rokohitrskega sprejemanja zakonov in opozorilo o nujni transparentnosti procesov odločanja v koaliciji po lastnih besedah razumejo kot konstruktivno kritiko. Manj navdušeni so bili nad predsedničinim nagovorom v opoziciji.

Več vizije in konkretnih pobud

Da so pričakovali več vizije in konkretnih pobud, zlasti na področjih migracij, zelenega prehoda in zdravstva, je poudaril vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Po njegovem bi se morala odločneje zavzeti za boj proti nezakonitim migracijam, kot vrhovna poveljnica vojaških sil izpostaviti vlogo vojske pri tem in se tudi jasno opredeliti do »norosti zelenega prehoda«, kot so predlogi za prepoved plina in trdih goriv ter preoblikovanje shem obračunavanja električne energije.

Mestoma kontradiktorna

Prvak SDS Janez Janša je v odzivu na predsedničin govor zapisal: »Žal za Natašo Pirc Musar Slovenke in Slovenci ne obstajamo, samo državljani in prebivalci države. Kljub ustavi. Zastonj leporečje o vsem in vsakomer, če ne veš, kdo si. Ali kot je dejal Boris Pahor: 'Kdo si ti, ki želiš biti prijatelj z mano? Vljudno je, da veš, kdo si, in da se najprej predstaviš.'« Poslanec SDS Andrej Hoivik pa je predsedničin nagovor označil za mestoma kontradiktoren, saj da po eni strani prepoznava pomen članstva v Natu in varnosti Slovenije, hkrati pa »kritično naslavlja tiste, ki problematiziramo nezakonite migracije«.