Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je pojasnil, da bi imel s predlaganimi ustavnimi spremembami predsednik republike pri imenovanju ministrov zlasti protokolarno ali formalno vlogo in ga ne bi mogel odkloniti brez izjemno tehtnih razlogov, enako kot denimo pri razglasitvi zakonov. S takšnim imenovanjem vlade bi se po njegovem tudi izognili položaju, ko ima Slovenija istočasno dva premierja – enega izvoljenega, ki še nima ministrske ekipe, in drugega v odhajanju z ekipo, ki opravlja le še tekoče posle. »Proces bi se izčistil in tako bi vselej imeli premierja z ekipo in polnimi pooblastili,« je utemeljeval Cigler Kralj.

Odpravljena možnost interpelacije ministrov

Predlog ustavnih sprememb odpravlja tudi možnost interpelacije ministrov, ohranja le možnost interpelacije celotne vlade, kar je zlasti odgovor dvomljivcem, da predlog prinaša zmanjšanje pristojnosti ali nadzorstvene funkcije parlamenta, je STA povzela beseda Ciglerja Kralja: »Če se bo interpelacija postavila kot interpelacija celotne vlade, se bo nadzorstvena funkcija parlamenta povečala, saj bo moral biti na interpelaciji, četudi se bo nanašala zgolj na eno področje dela vlade, prisoten tudi premier, kar bo dalo nadzorstveni funkciji parlamenta večjo težo.«

Pa Svoboda in SD?

Po predlogu ustavnih sprememb se z zakonom tudi ne bi več urejalo število ministrstev, temveč bi bila to odgovornost vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja vlade in posameznih ministrstev. V poslanski skupini Svobode so po besedah njenega vodje Boruta Sajovica podali tudi pomislek, da bi morali tudi ministrski kandidati izpolnjevati določene pogoje, denimo slovensko državljanstvo in nekaznovanost. Poslanci SD pa so po besedah Janija Prednika podpise za začetek postopka spreminjanja ustave resda prispevali, vendar pa to še ne pomeni samodejno končne podpore pri spremembah ustave.

Projekt, ki presega delitve

Predlagatelji za uveljavitev ustavnih sprememb potrebujejo dvetretjinsko večino v državnem zboru (vsaj 60 glasov), ki jih zaenkrat nimajo zaradi nasprotovanja SDS in Levice. Jasno se glede na to, na katerem bregu in s kom so se tokrat znašle posamezne stranke, poraja vprašanje, ali je to temelj možne nove koalicije, a so vodje vseh treh poslanskih skupin odkimale, češ da stranke ostajajo v svojih (koalicijskih ali opozicijskih) vlogah, da pa so ustavne spremembe projekt, ki mora tovrstne delitve presegati, je še poročala STA.

Predsedniški sistem skozi stranska vrata

»Sedanji predlog po nepotrebnem vzpostavlja kvazipredsedniški sistem. Če je to, da bi predsednik države potrjeval ministre, samo formalnost, je tak predlog nepotreben in bi to lahko mirno opravil predsednik vlade sam. Če pa ima diskrecijsko pravico, tudi če se jemlje samo kot izjema, pa skozi stranska vrata pripelješ predsedniški sistem, kar je bistvena sprememba glede na obstoječo ureditev. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj ne bi bila možna interpelacija tudi proti posameznemu ministru, da se podrobno pregleda in preuči stanje na posameznem področju družbenega življenja, za katerega je posamezni minister odgovoril,« je stališče poslanske skupine SDS pojasnil Branko Grims.