Predlog novele zakona je bil v zakonodajni postopek vložen na pobudo stranke NSi. Kot je poudaril Horvat, se nanj in druge poslance koalicije večkrat obračajo upokojenci, ki jih opozarjajo na nekatere nelogičnosti in krivice pokojninskega sistema.

»Pokojnina mora biti poštena«

»V NSi smo prepričani, da mora biti pokojnina poštena in zadostna. Kdor je vse življenje delal, mora v jeseni svojega življenja živeti dostojno in neodvisno. Kdor je v pokojninsko blagajno vplačeval več, mora imeti višjo pokojnino,« pravi vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.

S predlagano novelo bi se tistim, ki so se na podlagi pokojninskega zakona iz leta 1999 prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje in nepretrgoma plačevali prispevke tudi po uveljavitvi pokojninske reforme s 1. januarjem 2013, v pokojninsko dobo brez dokupa štel tudi čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, poroča STA.

Vdovske in družinske pokojnine

Z novelo želijo med drugim moškim omogočiti uveljavljanje dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke. Še ena rešitev je po besedah poslanca SMC Gregorja Periča uveljavitev enakosti pravic za prejemnike vdovskih in družinskih pokojnin. »Gre za t. i. izenačitev izvedenih pravic, predvsem kar zadeva kmete, zlasti ko so ti plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnov, ki so se štele za širši obseg pravic,« pravi Perič. Eno od predlaganih rešitev vidi še v novi odmeri najnižje pokojnine za zavarovance, ki so opravljali kmetijsko dejavnost in so dopolnili polno pokojninsko dobo ter dodal: »V tem smislu se najnižja pokojnina zvišuje iz približno 280 na 388 evrov.«